(Obertauern, smučarske koče in zatočišča)
Kaj težko je na smučiščih najti dobro hrano, z
izjemo italijanskih smučišč, kjer lahko povsod dobite spodobno pašto ali pa
celo vrhunsko morsko kuhinjo, kot se je to primerilo v Dolomitih na ne vem katerem
vrhu že, ko je gostinec iz Grada kuhal morske dobrote z dnevno svežimi ribami
vred. Na avstrijskih smučiščih najdemo seveda bolj alpsko kuhinjo s hrenovkami,
dunajskimi zrezki in v ponvici zapečenim krompirjem s špehom ali klobasami.
Najboljše kar je bilo dobiti na strminah Visokih
tur, je bilo v koči Mankei Alm, kjer so stregli dobro lazanjo, raviole (ki pa
plavajo maslu, zato bom naslednjič rekla brez), pa tudi klobasice s kislim
zeljem in ostale bolj gorske jedi. Na koncu pa cesarski praženec z omako iz
sliv, ali pa kvašeni cmok, polnjen z malinovo marmelado in prelit z vročo
vaniljino omako ter potresen z makom.
Nisem sicer poskusila vseh koč, tako da lahko, da
kateri delam krivico, a v Achenrain Hutte sem dobila nekoliko preslan golaž,
praženec s čežano pa je bil korekten. Nad vrati te koče je visel prijeten napis
»Our house wine is Jägermeister.«
Razočarana sem bila v Lurzer Alm, kjer te zvečer
varnostniki komaj spustijo v gostilno, potem pa te natakarji po industrijsko
postrežejo. Jedi imajo najbrž pripravljene že vnaprej, ker so na mizo prispele
že kakšne dve minuti po naročilu.
Čez dan je lepo iti na kavo v Hundskogel Alm, kjer
je lep razgled na obe strani grebena. Tam sem si po kosilu zaželela machiatta in
ga naročila, ne da bi pogledala na meni, natakar pa je samo pokimal in začel s
pripravo. Začudila sem se, ko sem predse dobila visok kozarec, poln bele kave.
Moja težava je bila v tem, da imajo na jedilniku samo latte machiato, ki pa
nima nič skupnega z italijanskim.
Lep razgled najdete tudi na vrhu gondole v Gamsmilk Baru (Gams im Bar), vendar hrane tam nisem poskusila, ker je bilo še prezgodaj.
Me je pa presenetilo, da je bil ob desetih dopoldan že poln, to je v času, ko
Slovenci še divje smučamo, da bi izkoristili redke priložnosti na snežnih
strminah z idealnim snegom in vremenom.
Ko pa se smučarski dan nagne h koncu, pa
utrujenih nog in telesa z veseljem zavijemo v kakšnega od apreskijev. V
Obertauernu je najti idealnega - Edelweis Alm na južnem pobočju, čeprav to ni več
to, kar je bilo pred četrt stoletja. Takrat smo bili zvečer, ko se je nad vas
že spustil mrak, presenečeni, da se iz teme po strminah spuščajo nekoliko bolj veselo razpoloženi posamezniki. No, naslednji dan nam je bilo vse jasno. Okoli štirih popoldan smo nezavedno stopili v to huto in opazili, da se z
vseh strani smučišča ljudje zgrinjajo vanjo. Anton aus
Tirol in Ski fun so pognali smučarje v pancarjih na klopi in veseljačenje ob
Williams Birne (willi), Wodka Pfeige in pivu se je začelo in trajalo vse do
mraka. Potem pa smo se malo okajeni spustili do doline.
Zvečer je v Obertauernu zanimivo zaviti v Mundwerk,
kjer se zbirajo večernega veselja željni smučarji. Marca so bile to pretežno
moške družbe nad petdeset, ki so prišle na "moško smuko" in so v lokalih zvečer
poznavalsko prepevale Beatle. Na smučišču pa so se znašle tudi ženske družbe,
ki so na kosilo v kočo sredi smučišča prišle s popolno urejeno pričesko in zimsko
športnim makeupom.
Ko si v Oberntauernu zaželite odmora od alpske
smuke, vam priporočam, da zavijete na tek na smučeh v mirno dolino ob cesti za
Untertauern, kjer je posestvo Gnadenalm. Tam si lahko opremo tudi izposodite, tek po
brezhibno urejenih smučinah pa je zastonj. V Gnadenalmu se po končani rekreaciji
lahko pogostite tudi z alpskimi jedmi. Krompirjev rosti v ponvici in Kaiserschmarn
sta prava izbira, le pripravite se na nekoliko bolj masten obrok. Privoščite si
lahko umirjen dan, ko misli med enakomernim tekom in premagovanjem samega sebe
obrnete nekoliko vase.
(Zadnji obisk marec 2015)
http://www.obertauern.com/winterurlaub-oesterreich/restaurants-huetten.html
http://www.obertauern.com/winterurlaub-oesterreich/restaurants-huetten.html