U Medvidku

(Praga, klasična pivnica, priporočam)

Tale pivnica je bila boljša od tiste pri Švejku. Tudi tu najdemo nepregledno število soban z mizami, kjer strežejo klasične češke jedi in pivo. Tu sva poskusila golaž s karlovarskimi knedli (to so takšni kot kruhovi pri nas), svičkovo z češkim knedlom (to je tisti beli, kot skuhan bel kruh), palačinke s češljevo marmelado in jabolčni štrudl. Vse je bilo odlično. Tudi postrežba, ki ob računu ni namigovala na napitnino, tako da sva jo z veseljem pustila sama od sebe.

(zadnji obisk avgusta 2018)

https://umedvidku.cz/restaurant/

Švejk

(Praga, klasična pivnica)

V Pragi si ne moreš kaj, da ne bi zavil tudi v kakšno izmed klasičnih pivnic. Najprej sva zavila v tole, katere ime je Johnu spodbudilo nostalgične spomine. Klasična pivnica z veliko prostori v pritličju, kleti in zunaj. Jedilnik je tudi češko klasičen. Za sosednimi mizami sva videvala krače, svičkove ali golaž z klasičnim češkim knedlom in druge mesnate jedi. Na mizah so bile postavljene preste, da bi gostje spili čim več piva. Midva sva naročila klobaso, za konec pa germknedl, za katerega se je izkazalo, da je ogromen, precej večji, kot tisti na avstrijskih smučiščih. Hrana je bila korektna. Nenavadno je bilo edino pri računu, kjer je bilo poleg zaračunanega pogrinjka še priporočilo o plačilu napitnine – vrednost, če je gost želi dati 10, 15 ali pa 20 procentov. Na to je seveda opozoril tudi natakar. V nekaterih gostilnah v Pragi so natakarji precej vsiljivi z eksplicitnim omenjanjem napitnine. Človeku vzame vse veselje, da bi jo na mizi pustil sam, kot to počnemo v domačih gostilnah.

Pri spletnih ocenjevalcih ni najbolje ocenjen – ima oceno 2. Naslednji dan sva odkrila še eno prav blizu, ki je boljša od tele. Najdete jo v naslednjem blogu.

(zadnji obisk avgusta 2018)

http://www.svejk.cz/cs/home/

U Magistra Kelly

(Praga,  manjša gostilna, zelo priporočam)

Gostilna je ena izmed tistih, v katero sva se zaradi dobrih ocen na spletu napotila načrtno. Leži v odročni ulici po Hradčani, zato se je treba nekoliko potruditi,  da jo najdete, če vas ne vodi Google map.

Ambient je preprost in simpatičen.  Nekaj miz v notranjosti in nekaj zunaj.  Kratek jedilnik z izbranimi jedmi. Midva sva poskusila golaž,  bil je odličen,  nekoliko močnejšega okusa, ravno prav pikanten.  Poleg tega še krompirjeve knedličke,  polnjene s šunko,  posute z ocvrto hrustljavo čebulo. Tudi jedi, ki so jih nosili na sosednje mize so izgledale odlično.  Za desert sem poskusila skuto z vaniljevega,  zapečeno kot creme brulee. Med gostilnami v Pragi bi jo uvrstila med dve najboljši. 

(zadnji obisk avgusta 2018)

http://www.umagistrakelly.cz/

Velkoprevorsky Mlyn

(Praga,   turistično Gostišče z izjemno sproščujočim ambientom)

Priporočam za sprostitev na poti od Vltave do Hradčanov ali obratno. Ali pa če ste se napotili na nostalgično slikanje ob Lennonovem zidu.

Lokal je na otoku med Vltavo in kanalom, tik ob kanalu, kjer se vrti mlinsko kolo, pod naravno senco velikega drevesa, dodatno pa so namestili še pršilce vodnih kapljic. Skratka sproščujoč,  nekoliko rustikalen ambient s cvetličnimi aranžmaji, stebri in ograjo v belem luženem lesu, obnovljenimi starimi mizami in stoli, vse ob počasi tekoči rečici. O kakovosti hrane težko kaj povem, ker sva se tam ustavila samo na pijači.  So pa na sosednje mize nosili jedi, tudi lične sladice.

Slaba stran tega lokala so nekoliko višje cene zaradi lokacije blizu turistične transverzale.  

(zadnji obisk avgusta 2018)

Hroznová 489/3, 118 00 Malá Strana, Češka

Cafe Platyz

(Praga, bistro)

Prioročam za kozarček češke penine, vina, prigrizek ali manjši obrok. Tja sva zašla slučajno,  iščoč nekaj lažjega za večerjo.  Po dnevu ali dveh v pragi sva se namreč zasitila mesne hrane. Našla sva lokalček,  nekakšen bistro z mizami v atriju med stavbami. V središču Prage se namreč težko najde lokal z mizami na prostem v naravni senci v mirnem okolju. V lokalu je bilo kar nekaj domačinov,  med njimi tudi ženskih družb,  ki so se ob kozarčku dobile na klepetu. Na jedilniku so imeli nekaj glavnih jedi, kombinacije mesa in zelenjavne priloge, tudi solate, dober več nadstropij sendvič  (kot tramezzini, a popečen), za desert pa bogat izbor sladic iz vitrine ali pa moevenpickov sladoled. Postrežba je bila izjemno prijazna, natakar je bil eden redkih v Pragi , ki ni predlagal napitnine.

(zadnji obisk avgusta 2018)

Národní 416/37 Staré Město Praha 1, 110 00 Praha 1, Češka

Pepř a Sůl

(Praga, restavracija z dodatno navdihnjeno lokalno hrano, priporočam)

Vanjo sva prišla po naključju.  Ime lokala sem si zapomnila še od priprav na pot, ko sem na Tripadviserju iskala najboljše restavracije v Pragi, a si je nisem označila,  ker je bila predaleč iz mesta. Pa je naključje hotelo, da sva se mudila na obrobju mesta in iskala primerno gostilno za kosilo. Na googlu je bila najbližja najini trenutni lokaciji:)

Poleg jedi na meniju v opoldanskem času nudijo tudi kosila. Okoli naju so sedeli domačini,  ki so verjetno iz bližnjih pisarn prišli na kosilo. Na dnevnem jedilniku je bilo kar nekaj jedi, izbrala sva stroganoff z jasminovim rižem in vratovino s poprove skorjo,  gorčično omako, stročjim fižolom in pečenim krompirčkom.  Na koncu pa sirov kolač s kandiranimi češnjami.  Vse je bilo odlično! 

Prva izkušnja je bila odlična,  zato sva še enkrat izkoristila priložnost,  ko sva se mudila v bližini.  Tokrat je bila sobota in niso imeli dnevnih kosil,  so pa imeli posebno ponudbo jedi z lisičkami. Zelena solata s praženimi lisičkami, slanino, krut ni in lističi parmezana. Krompirjevih njoki,  polnjeni z lisičkami, v omaki z lisičkami. Potem sta bili še dve mesni jedi. Za sladico so imeli ta dan izjemen creme brulee. Vse je bilo odlično,  edinole zeleno solato bi morali na rezati šele tik pred servira njem,  da bi bila jed popolna. Če ne bi bilo tega slednjega, bi restavracija dobila ocemo »zelo priporočam«.

(zadnji obisk avgusta 2018)

http://peprasul.cz/home/

Tiskárna

(Praga, restavracija z modernejšo lokalno hrano, priporočam)

Restavracijo mi je priporočila začasna domačinka,  zelo dobro je ocenjena tudi na spletu. Dober znak je bil tudi ta, da je bila polna ter, da so bili gostje v glavnem domačini. Gostišče je postavljeno v prostore nekdanje tiskarne, ambient je izjemno prijeten, nekoliko asketski z lesenim pohištvom. 

Na meniju je lokalna hrana, morda z nekoliko sodobnejšim pridihom,  a še vedno konkretna v ravno pravih količinah brez nepotrebnega okrasja. Poskusili smo zelo dobri juhi, močno govejo in gobovo. Juhi so postregli za naša pojmovanja nekoliko nenavadno.  Najprej so prinesli na mizo krožnika z bogato zakuho,  potem šele zalili z juho. Tako smo, ko so pred nas postavili krožnika, mislili, da so nam napačno prinesli kakšno ne naročeno predjed. Za glavno jed smo seveda poskusili svičkovo z žemljinimi knedli, poleg tega še mesne kroglice na zelenjavi s knedlički.  Oboje je bilo zelo dobro. 

Za sosednjo mizo je bilo več gostov. Prednje so prihajali vabeči krožniki z golažem,  pečenkami različne vrste mesa z raznimi prilogami. Kot sladico sem izbrala dukatove buhtečke, male buhteljne iz kvašenega testa, polnjene z orehi, na vaniljevem šodoju s kepico vaniljevega sladoleda.  Odlično!

(zadnji obisk avgusta 2018)

 https://www.restauracetiskarna.com/

Staromaček

(Praga, verižna restavracija za turiste z lokalno hrano)

V restavracijo sva zavila, ker je bil že skrajni čas za kosilo. Slaba stran je bila ta, da leži blizu Starmestskih namesti, trga z uro, kjer se ob vsaki polni uri prikazujejo možički. Množice turistov so namreč na tem območju nepopisne.  Valijo se od središča mesta preko Karlovega mostu na Hradčane.  In zato je bila restavracija za turiste, z nekoliko dražji hrano in dvakrat dražjim pivom. 

Hrana je bila sicer korektna, ni pa bilo kakšnih presežkov. Kakšen dan kasneje sva na drugem koncu trga odkrila še eno, skoraj identično. Gre torej za verigo franšiznih restavracij.

Za pogrinjek na mizo prinesejo majhne kvašene rogljičke in pašteto. Seveda sva to konzumirala že ob vrčku piva. Čeprav nisem ravno ljubiteljica piva in ga pijem ob posebnih okoliščinah, na češkem pa brez tega ne gre. Morda bi si lahko privoščila tudi kozarček lokalnega vina iz praških vinogradov. Za sosednjo mizo so ga postregli v kakšne 40 cm visokih kozarcih za vino. Za glavno jed sva si privoščila klobaso z zenfom in hrenom ter račko z zeljem, navadnim in rdečim. Za desert jabolčni štrudl v kvašenem testu z veliko file. Vse je bilo dobro, a, kot sem že napisala, brez presežkov.

(zadnji obisk avgusta 2018)

http://www.staromacek.cz/en