četrtek, 10. september 2015

Luda

(Ljubljana, okrepčevalnica, izjemno priporočam)
Že kakšno leto, mislim, da odkar so okrepčevalnico odprli, sem se odpravljala na poizkušnjo te okrepčevalnice, saj so priporočila prihajala iz različnih strani, seveda tistih, katerih priporočilo cenim. Uradno ji sicer rečejo okrepčevalnica, morda bi se temu tipu gostišča bolj podal naziv bistro ali pa restavracija po meri človeka. Ali nekaj takšnega. Okrepčevalnico si namreč zamišljam bolj kot tip gostilne, kjer dobiš jedi na žlico ali pa na enem krožniku vse skupaj. Tu pa imajo pretanjeno zamišljene jedi v več hodih. Kakorkoli že, naj skrajšam, hrana tu je izjemna. In postrežena v prijetnem ambientu. Če ste kaj sledili mojemu blogu, ste najbrž že ugotovili, da sem bolj pristaš prijetnega, domačega z okusom opremljenega ambienta, kot pa restavracij s fino pogrnjenimi mizami, v belo oblečenimi stoli in pretirano prijaznimi ali pa celo zaradi finosti restavracije, že nekoliko arogantnimi natakarji.
Torej v Ludi je prijeten asketski, a domač ambient, brez prtov, z lesenimi mizami in stoli in lesenimi okni, ki jih imajo stare hiše v tem delu Ljubljane. In izjemno prijetna postrežba, pa še lastnik, ki je ob prihodu vneto sekljal v kuhinji, naju je s prijateljico, s katero sva obiskali okrepčevalnico, ob odhodu prijazno pozdravil in nama pridržal izhodna vrata.

Pa končno k hrani, zaradi katere doživetja sva prišli prav sem. Jedilnik menjajo na vsake štirinajst dni. Lahko dobite degustacijski meni s petimi hodi, lahko pa izberete samo dva ali tri hode z glavno jedjo. Na jedilniku sta dve predjedi, ena juhica in ena v trdni obliki, tri glavne jedi in dve sladici. Za lažjo predstavo naj kar napišem kaj je bilo tokrat na voljo. Za predjed si lahko izbiral med juho iz suhih paradižnikov s čudovito penasto mocarelo (si ne predstavljam, kako so jo lahko naredili tako dobro), ocvrto baziliko in krutoni ter piščančjim parfejem na krompirjevi peni z rakovimi drobtinami.  Za glavno jed med zeliščnimi njoki z gozdnimi gobami, šalotko in kislo smetano ter filejem divjega prašiča (izjemno mehak, kar topil se je v ustih) na kremi iz zelene, robidami in rdečo peso. Za glavno jed je bilo možno naročiti tudi ribeye s šitakami. Za sladico pa si lahko izbiral med pečenimi breskvami z izjemnim mandljevim sladoledom, piškotom in žafranom ter korenjevim biskvitom s korenjevo kremo, karamelo in nutelinim sladoledom. Aja, pa še za dobrodošlico je na mizo priromalo odlično dimljeno slano maslo z rdečim poprom in bagetami. Vsi okusi sestavljenih jedi so se idealno prepletali. Tudi z vizualno izkušnjo na krožniku postavljenega. Brbončice še nekaj dni po tej gurmanski izkušnji veselo zatrepetajo od ugodja ob spominu na zaužito jedačo.
Zraven sva si zaradi divjega prašiča privoščili po kozarček rdeče Gordie (iz Kolombana nad Ankaranom).

Izjemno. Sami presežniki. Pravzaprav bi lahko v blogu uvedla novo kategorijo, ki bi še presegla stopnjo zelo priporočam. Izjemno priporočam. In sem jo.

(zadnji obisk septembra 2015)


http://www.luda.si/