Gostilna Korte

Korte

(Kuhinja slovenske Istre, priporočam)

Kje drugje kot v Kortah. Ne tista nova, ki je pod cesto. Tista v poslopju stavbe socialistične podobe. Takšne značilne zadružne hiše, ki je bila v prejšnjem sistemu zgrajena v marsikateri vasi. Naj vas to ne moti. V Korte smo sicer včasih na morsko hrano zahajali tudi v bifeSonja (ki je bil včasih pod cesto, tam kjer je sedaj tista nova, bolj fina restavracija, sedaj pa je v Izoli). Če pa smo si zaželeli bobičev, smo šli v Gostilno Korte. V tej gostilni sicer najdete bogato ponudbo kuhinje slovenske Istre, a midva sva vedno obtičala pri bobičih in na koncu pri nepozabni jabolčni krostati. Jabolčna krostata je verjetno najboljša v teh koncih, boljše bobiče pa sem jedla edinole še v domači kuhinji na Regentovi ulici v Piranu (tja žal ne morete).

(zadnji obisk 2011)

http://gostilnakorte.si/

Konoba Buščina

Marija na Krasu, Buščina
(istrska kuhinja za v restavracijo, zelo priporočam)

Že kar nekaj časa sva jo imela na spisku gostiln, ki jih je treba obiskati. Ponudila se je priložnost, ko sva lačna potovala po umaških koncih in jo seveda izrabila.

Ambient je prijeten, zunaj in znotraj. V istrskem stilu, nekoliko dražje izvedbe. Morda je to edina malenkost, ki bi jo zastavila drugače. Za domačo kuhinjo mi je bolj všeč preprostejše okolje, brez preveč bogatega okrasa. Tudi hrana mi bolj tekne iz preprostejše posode in ne iz kakšnih umetelnih steklenih krožnikov različnih oblik. Malce je zmotila še druga malenkost. Na začetku gostoljubno prinesejo starter, a ga na koncu obračunajo kot pogrinjek. To je najbrž že nekoliko pasé.  Sicer nič hudega, bil je odličen bakala na popečenem kruhku (na steklenem, pravokotnem, nekoliko upognjenem krožničku). Sredi notranjega prostora je velik kamin za peko pod čripnjo, kjer pripravijo jagnjetino, lahko pa tudi ribo. Na jedilniku imajo veliko dobrega, od istrskih testenin s šparglji ali tartufi, boškarina, rib, pa do klasičnih biftkov. Prva izbira bi sicer bila jagnjetina pod čripnjo, a si jo je treba naročiti dan prej. Zato sva se odločila za biftka, enega s tartufi, drugega z zelenim poprom. Oba sta bila pripravljena z veliko mero okusa. Poprova omaka je bila verjetno najboljša, kar sem jih kdaj jedla. Tudi biftek s tartufi ni imel premočnega vonja, le diskretno na tenko naribane sveže črne tartufe. Tako, da okus ni prevladal, je le dajal ravno pravo noto sočnemu v ustih topečemu se mesu. Za prilogo na žaru popečena polenta oz. restan krompir. Poleg pa še velika skleda zelenih solat. Na koncu ponudijo nekaj različnih tort, odločila sem se za jafo (čokoladna s pomarančo). Vse kar sva poskusila tokrat, je bilo res odlično. Zato se zagotovo še vrneva na kulinarično doživetje preostale ponudbe.

Ob zadnjem obisku sem se odločila za pašto Buščina. Pljukanci, šparglji, kanaštrele in gamberi. Izjemna kombinacija okusov, pa tudi pašta s šparglji je bila izjemno izvedena. Brez smetane, ki jo dodajajo drugje, ker ne zanjo drugače povezati omake. Tu pa je bila nekako gosta že iz oljčnega olja in špargljev samih. Na koncu je bil čokoladni kolač z oljčnim oljem. Dober.

(zadnji obisk marca 2014)

http://www.konoba-buscina.hr/index.php/hr/