Barbarella

 (Ljubljana, juicebar z nekaj mizami)

Ob Slovenski cesti na peš coni najdete majhen lokal, ki poleg džusov nudi vegetarijansko in vegansko hrano. Obroki so primerni za hitro kosilo. Juhe in okusno pripravljene sklede mnogoterih sestavin in okusov. Če vas pot zanese mimo, velja poskusiti

 (zadnji obisk julija 2023)

 https://www.facebook.com/BarbarellaJuicebar/

Atelier

 (Ljubljana, restavracija z Michelinovo zvezdico, priporočam)

Pot me je prvič zanesla tja prvi dan, ko so imeli odprto po tem, ko so prejeli Michelinovo zvezdico. Tam nudijo tudi kosila z dvema ali tremi hodi, vsak dan nekaj drugega. Izbiramo lahko med dvema predjedema in dvema glavnima jedema. Kot tretji hod pa si lahko opcijsko izberemo sladico s kavico.

Ne spomnim se več natančno, kaj je bilo na jedilniku prvikrat ko sem zavila tja. Drugikrat je bilo za predjed na izbiro medaljon iz kvašenega testa, obložen s praženo čebulo, inčuni in olivicami (zelo prefinjeno pripravljeno, okusi so se poigravali na brbončicah) in ruladice iz trtnih listov, polnjene z gorgonzolo, spečene kot tempura z čebulnim kečapom in rukolinim pestom (izborno). Za glavno jed je bila na izbiro svinjina nevemveč kako pripravljena, gotovo je bila odlična, a je nisem poskusila, kajti izbrala sem špagete s školjkami. Bili so odlični.

Ambient je prijeten, tako znotraj kot zunaj, osebje je prijazno. Pripravite pa se na nekoliko višje cene, kot so v navadi v tem predelu Ljubljane. Michelinova zvezdica je pač Michelinova zvezdica.

(zadnji obisk avgusta 2020, restavracijo je zamenjal drug lokal z istim chefom))

https://www.facebook.com/RestavracijaAtelje/

Rex

(Ljubljana, bistro, ne priporočam)

Enkrat v poletju 2019 se je na vogalu Cankarjeve in Beethovnove odprl nov lokal Rex. Na tabli pred njim sem opazila, da ponujajo tudi dnevna kosila in redni družbi ob kosilih predlagala, da zavijemo tja. Že ob naročanju sem posumila, da nekaj ne bo v redu, ker natakar ni znal opisati jedi, ki so bile ta dan na meniju. Vse skupaj se mi je zazdelo dodatno sumljivo, ko so se gospe z novimi frizurami za sosednjo mizo pritožile, da je omaka ob testeninah »samo moka«. Dokončno pa se mi je sum potrdil, ko so pred nas prinesli jedi brez okusa, z moko,nekaj zelenega, niti se ne spomnim več, kaj naj bi to bilo. Skratka zanič. Nikoli več me ne bodo videli tam.

(zadnji obisk septembra 2019)

https://www.rex-bistro.si/

Pod Trto

(Strunjan, gostilna, ne priporočam)

Na poti v Istro smo se želeli ustaviti nekje v slovenskem primorju. Že nekaj časa sem imela v mislih, da bi se po dolgem času ustavili v Stari Trti, gostilnici sredi Strunjana, kamor je bojda včasih hodil sam Jan Plestenjak. Nič ni narobe z malo bolj vaškim ambientom, niti z vaščani, ki so verjetno redni obiskovalci mize ob šanku in zavzeto razpravljajo o aktualnih zanimivostih. Narobe pa je, če je hrana zanič. Zaželela sem si morske rižote, dobila pa na vodi kuhan riž s polivko iz morskih sadežev, verjetno iz konzerve. Brez okusa. Pustila sem skoraj vse, kar ni v moji navadi.

(zadnji obisk septembra 2019)

https://sl-si.facebook.com/pages/category/Mediterranean-Restaurant/Gostilna-Pod-trto-60097708892/

Gostilna Sočerga

(Sočerga, domača gostilna, priporočam)

Gostišče je bolj podobno kakšni osmici. Zelo preprost, neizdelan ambient, pred gostilno ob cesti je pokrita neobdelana betonska terasa z nekaj starejšimi mizami in klopmi. Gostilničar ima nekoliko poseben pristop, našteje nekaj jedi, ki jih imajo ta dan in na mizo prinese jedi nekoliko neurejeno. Njoke z golažem, svež bel kruh, parmezan, solato. Vse domače in odličnega okusa. Na koncu sem ga vprašala še po sladicah. »Ja imamo neke sladice, prinesem.« Bilo je domače pecivo, rulade in biskvit. Zelo dobro.

Vsekakor je bilo doživetje v tej gostilni nekaj posebnega.

(zadnji obisk avgusta 2019)