petek, 12. april 2013

Sonja

Izola
(ribji bife, zelo priporočam)
K Sonji smo zahajali že v časih, ko je imela bife v Kortah. Že od takrat ostaja zvesta svoji tradiciji, sveže morske dobrote in istrska kuhinja za tiste, ki niso riboljubci. Na (ne več tako novi) lokaciji pri Simonovem zalivu imajo majhen družinski bife, z enim prostorom v hiši, enim na verandi in prijetnim vrtom pod gosto senco, mislim, da glicinije (bom še enkrat pogledala in popravila, če gre za kakšno drugo vrsto popenjalke). Zelo prijeten bifejski primorski ambient. In še bolj prijetna Sonjina družina (mož in sin), ki strežeta (Sonja je zadnje čase v kuhinji). Pravzaprav je po mojem občutku v zadnjem času gostilno prevzel kar sin.

Če začnemo pri ribji juhi. V njej plava velik kos bele ribe in kakšen škamp, tako da, če si želiš kaj lahkega in nisi pretirano lačen, lahko že juha zadosti tvoji potrebi po obroku. Potem klapavice (hrv. pedoči) v buzari (ta svetli, zeleni). Ali pa škampi na buzari (ta rdeča omaka). Bel primorski kruh je vedno svež. Zelo velikokrat se ne moremo upreti temu, da ne bi naročili škampov na pašti (domači široki rezanci). Prinesejo ti jih na gorilniku, tako, da se jih lahko lotiš počasi, z užitkom. Omaka pri tej pašti je nekaj božanskega. Tudi belo ribo naredijo odlično. Tisti, ki imate radi solato, si jo kar naročite. V veliki skledi dobite namešane vrste po lastni izbiri. Začinite si sami - z oljčnim oljem in balzamikom. K tej morski hrani gre odlično njihova domača malvazija. Mene vedno premami morska hrana, zato še nisem naročila kaj drugega. Sem pa videla kakšne Italijane za sosednjo mizo, ko so naročali njoke z divjačinskim golažem. In sem tudi videla, da so pomazali krožnik. Za sladico običajno naročim krostato in ob njej makjato. Potem pa prinesejo še kakšno domače žganje (una grappa dopo).

Sonja še nikoli ni razočarala, zato se vedno vračamo v Sansimon.

***
Sva se danes spet vrnila tja. Šla sva samo na popoldansko malico, na ene pedoče in krostato (jaz) in bila zelo prijetno presenečena. Najprej, ker sva stopila v nekoliko prenovljen ambient. Slepa okna med verando in notranjo sobo so prebili in zelo okusno obdali z avtohtonim kamnom. Poleg tega so nove tudi okusno izbrane zavese in prti na mizi. Papirnati servieti se podajo zraven. Poleg tega na mizi stojijo privlačni cvetlični aranžmajčki. In tudi sin, ki sprejema goste ima nov imidž. Skratka vizualno je vse kar se je zgodilo zadetek v polno. Tudi obogatena kulinarična ponudba je prijetno presenečenje. Poleg klasike še sipin golaž s popečeno polento, domači tortelini z radičem (upam, da sem si prav zapomnila), sveže pečen domač kruh (bil je še topel) in pa čokoladna torta. Ker sva se danes namenila prav na pedoče in krostato, novitet še nisva poskusila. Imava pa razlog za skorajšnjo vrnitev.
***
Po skorajšnji vrnitvi poskusila še sipin golaž s popečeno polento. Odličen morski okus na rdeče. Tortelini, pravzaprav ravioli, so po moje polnjeni s skuto in radičem. Omaka je radičeva, mislim pa, da je imela notri tudi kanček balzamičnega okusa. Po vrhu tanke rezine parmezana. Izbran okus. In na koncu nisem mogla mimo čokoladne torte. Bila je tista topla, ki se kar topi v ustih, s kepico burbonskega vaniljinega sladoleda. Res pika na i.

Ponovno 2021.Meni je še vedno najboljša v Izoli.

2023. Še vedno izjemni škampi z buzaro in pedoči na belo. Tudi sardele v šavorju za predjed so bile odlične.

(zadnji obisk junij 2023)

https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g608962-d1020042-Reviews-Gostilna_Sonja-Izola_Slovenian_Istria_Slovenian_Littoral_Region.html

Ni komentarjev:

Objavite komentar