EATALY

(Trst, gurmansko središče)

Čeravno ne gre za gostilno v klasičnem pomenu, je lokacijo vredno opisati. Na tržaški obali, bolj natančno na Riva Tommasso Gulli so pred kratkim postavili novo poslopje, ki se čudovito staplja s pristaniško arhitekturo. Pravzaprav ni opaziti, da bi z novo arhitekturo naredili kaj narobe in to je dober znak, da se primerno vklaplja v morfologijo okoliškega prostora.

Hiša je posvečena italijanski kulinariki. Domačim živilskim izdelkom, specialitetam – od svežega sadja in zelenjave, rib mesa, do testenin, pekovskih izdelkov, čokolatinov, kave in sploh vsega, kar je italijanskega. V kleti je tudi velika vinska klet s širokim izborom vin. V hiši je tudi restavracija, lahko pa pojeste čisto nekaj majhnega v baru. V baru preko pa dobite illiyev kafe, ki ga lahko spijete ob velikem oknu s pogledom na barke in megličavo morje tržaškega zaliva.

Kraj za užitek nakupovanja in okušanja.
Zadnji obisk - pizza v restavracijskem delu je bila v redu, ne pa kakšen kulinarični presežek.

https://www.eataly.com/

(Zadnji obisk februarja 2018)

Al Barattolo

(Trst, pizzeria in gostilna z italijansko hrano, priporočam)

Tja sem zašla, ko sem po večernem Trstu iskala nekaj primernega za pod zob. Ne ravno fast fooda in ne kakšne restavracije, kjer bi morala preživeti s tremi hodi. Za večerjo bi bilo enostavno preveč. Tudi pizza, ki je sicer izgledala slastno, bi mi bila preveč za večerjo. Pa me je v notranjost zvabila tabla, kjer je bilo naštetih nekaj dnevnih jedi, med njimi tudi torteloni z ribo v paradižnikovi omaki. In prav to sem si naročila, skupaj s kozarcem belega vina. Bili so odlični, polnjeni z ribo, kot je obljubljal jedilnik in obkroženi z odlično paradižnikovo omako z nekaj izkoščičenih črnih olivic. Za coperto sem dobila neke vrste polnjeno focaccio, kaj več pa nisem zmogla. Tudi sladice ne, ki sem jo ta dan dobila namesto kosila. Ambient je sicer čisto italijanski, z centralno razsvetljenim jedilnim prostorom in rustikalnimi lesenimi stoli. Čisto italijanski pravim zato, ker sem v podobnem ambientu enkrat čudovito jedla v središču Rima. Bolj domače in manj fino. Postrežba prijazna, gosti raznoliki. Od družb turistov, do parov domačinov in starejših gospa s trajno ondulacijo in ogrlico iz okroglih kroglic (morda biserov) okrog vratu.

Če kdaj ne bom vedla kam v Trstu, se zagotovo še vrnem. Ta pogojnost je bila zapisana zato, ker je v tem mestu še veliko dobrih gostiln in restavracij, tudi takšnih s kakšno Michelinovo zvezdico, predvsem pa je tam tudi Franco Sporco, ki ga skoraj moram obiskati, a za to pustolovščino bom rabila kakšno družbo.
http://www.albarattolo.it/

(zadnji obisk februarja 2017)