Konoba Jure

(Rovinj, konoba, zelo priporočam)

Čeprav imam rovinjsko sceno precej raziskano, sem konobo odkrila šele preko Dela. Tam je v članku skupaj z Konobo Danilo, v katero sem že enkrat poskušala priti, a neuspešno – manjkalo je še dve uri do odprtja gostilne. Morda še dobro, ker piše, da je to precej fina različica konobe, meni pa je všeč bolj natur predstavljena hrana.

Parkira se kar na pločniku pred konobo, ali pa naprej pred vodoinštalaterjem, ki je očitno toleranten do sosedovih gostinskih gostov. Lahko pa še naprej pred Istramarketom, če parkirišče ni polno. Tokrat je bila nedelja, ko se market popoldne že zapre, pa še december, eden izmed mesecev, ko v Rovinju ni gneče. Še manj, po ulicah se lahko sprehajate skupaj z zimskim pišem vetra in vonjem po morju, srečate pa tu in tam kakšnega osamljenega sprehajalca. Že takoj ob vstopu v gostišče je občutek prijeten, objame te toplina prijetno urejene konobe z okusno minimalistično pripravljenimi mizami in prasketajočim ognjem v kaminu.

Jedilnega lista nimajo, pravijo, da zato, ker postrežejo s tistim, kar tistega dne ulovijo ribiči in tistim »što pronađu sviježe toga dana u selu.« Za hladno predjed lahko dobite bakala, sardelo na šavor, ravno prav slane inčune, hobotnico in sipo v solati. Naročila sva en krožnik, kjer so bile predstavljene vse naštete morske predjedi. Vse je bilo super, posebej je izstopal okus sardele na šavor in pa slanega inčuna, ki je bil ravno prave teksture za ugriz, se je topil v ustih in ni bil preveč slan. Imajo tudi pršut in še kaj drugega nemorskega za predjed. Imajo ribjo juho. Za glavno jed domače istrske testenine s tartufi, jurčki, na rdeče, s tistim kar pač ta dan imajo. Imeli so tudi rižoto s škampi ali pa gobami. Ta dan so imeli sveže polkilske divje brancine, pice in lista. Pripravijo ga na žaru s priloženo blitvo s krompirjem. Vzela sva brancina in pica, ki so ga spekli na gradeli v kaminu. Ribi sta bili odlični – ravno prav pečeni, s hrustljajočimi deli kože, sočnega mesa. Poleg pa kvartin malvazije, ki je bila pitna in prijetnega svežega okusa. Na sosednji mizi smo videli tudi vabljivo pripravljene lignje in pa veliko skledo solate, ki si jo gostje lahko začinijo sami. Za sladico so imeli tri vrste kolačev – čokoladnega, sadnega in kinder. Poskusila sva slednjega, bil je odličen – z maskarponejevo kremo in hrustljavo sredico. Za konec ponudijo še žganje. Poskusila sva grapo s sedmimi travami, ki je s svojim prijetnim okusom zaokrožila po prenajedenem želodčku. Plača se pri šanku, tam sva dobila vsak po en kantunčin z mandlji, za katere je lastnik dejal, da so odlični za pomakanje v vino. No to sva zamudila, pohrustala sva jih kar tako, hodeč iz konobe s prijetnimi občutki kulinarične potešenosti.

Od prvega obiska smo bili tam še dvakrat. Obakrat smo uživali v odličnih predjedeh. Enkrat smo uživali v kovaču na žaru in drugič v škarpeni, tudi na žaru - prviče sem jo jedla tako pripravljeno. Škarpeno za žar namreč odprejo in jo takšno grilajo na obeh straneh. Res odlična.

In še zadnji obisk. Super mešane školjke in še boljša buzara s kruhom, ki ga je pravkar spekla mama. Za glavno jed odličen zobatec na žaru in izjemna blitva s krompirjem. John je odkril nek poseben okus. Morda dodan samo česen in malo več petršilja, lahko pa da je bilo še kaj drugega. Tudi sladica, ki se ji je reklo čikoladni kolač je bila odlična. Bila bi še posebej všeč tašči mlajše hčere, ki obožuje šamšnite. Machiatto ravnopravšenj. Rakija s travicami je lepo nevtralizirala poln želodček. V konobi je še bolj prijetno tudi zato, ker ni kakšne umetelne postrežbe - na mizo prihaja posodje nekoliko neartikulirano, včasih kaj pozabijo, ampak vse to prispeva k domačnemu vzdušju. K temu je prispeval tudi sproščen razgovor z zgovornim očetom lastnika, ki je krožil med mizami in pekel meso v kaminu sredi konobe.

(zadnji obisk decembra 2023)

https://www.facebook.com/pages/Rovinj-Konoba-Jure/355584647874603