ponedeljek, 31. oktober 2022

O sole mio

 (La Spezia, priporočam)

Še ena gostilna s tipičnimi italijanskimi jedmi, ki jo je priporočil domačin Franco. Morda še bolj nagnetene mize kot v prejšnji trattorii. Prav tako belo pogrnjene mize in centralna svetloba. Polno domačinov. Dober znak. Baje imajo najboljšo pizzo v mestu. Ker je bilo zvečer smo raje posegli po morski hrani.

Spet mešane morske predjedi. Enako dobre kot v prejšnji gostilni. Hobotnica, marinirani inčuni, kozice, dve vrsti školjk, kozice v majonezni omaki, ocvrtki. Malo me je zmotilo, ker so dodali tudi dimljenega lososa, ki pa najbrž ni tipična ligurska jed J. Verjetno pa je moderen med domačini. Za naslednjo jed fritto misto, za moj okus odličen. In pa špageti z morskimi sadeži, ki so bili še bolj obilni kot v gostilni iz prejšnjega bloga. Bili pa so v prejšnji gostilni bolj okusni (bolj pretanjeno narejeni).  Po moje 300 g testenin. Seveda je na krožniku ostalo več kot polovico. Za sladico so sicer ponujali nonino torto - pito z jajčno limonino kremo, a je nisem naročila, ker je bila pretežka za po tako obilnem obroku, zato sem se odločila za lešnikov tartuf. Ravno prav. In Fernetto.

(zadnji obisk oktobra 2022)

https://it-it.facebook.com/people/O-sole-mio/100068625609698/

La Nuova Spezia

 (La Spezia, trattoria, priporočam)

V vsakem kraju so najboljše tiste z lokalno hrano, kamor zahajajo domačini. Franco je priporočil tole in še eno, ki bo opisana v naslednjem blogu.

Polno zasedena gostilna, čeprav so mize nagnetene. Leseni stoli, mize pogrnjene s svežimi belimi prti. Osvetljava s stropa, nobene diskretne svetlobe nad vsako mizo posebej. Prijeten pogovor za vsako mizo, domačno žuborenje pogovorov. Lastnik kroži med mizami in sprejema naročila. Člani družine strežejo. Družinska gostilna.

Za predjed smo dobili na mizo več različnih jedi. Naj bi bilo samo za dve osebi (za mizo smo bili štirje), miza pa je bila polna različnih krožnikov (krat dva). Školjke, marinirani sardoni, polnjene školjke s tuno, hobotnica s krompirjem, paradižnikova omaka na kruhu, zeljna solata s še nečim in majonezo, kumarična solata, še kakšni dve jedi sta bili, pa se ne spomnim več prav dobro. Zraven domače belo vino. Že po tem sem bila sita. Potem je prišla na vrsto pašta. Eni so jedli z morskimi sadeži, drugi z rakom, meni, ki sem oklevala zaradi že napolnjenega želodca, mi je lastnih prinesel po njegovih besedah »pasta tipica italiana«. Špageti z odlično začinjeno paradižnikovo omako in naribano mozzarelo buffala so bili res izjemni. Zraven postrežejo še čili v olivnem olju, tako da se lahko po okusu dodaja ostrino. A krožnik je bil res poln, po mojem so dali 200 g testenin na osebo, tako da je bilo težko pojesti vse. Žal. Na koncu pa še tiramisu, ki pa je bil nekoliko drugačen. Kot da bi bil brez maskarponeja, samo rumenjak s sladkorjem, tak ki ga je včasih pripravila mama. Na koncu obvezno Fernetto, da pomaga želodcu razgraditi nakopičeno hrano.

Za sosednjimi mizami sem opazila (se precej dobro vidi, kaj jedo sosedje, ker so mize res blizu) ocvrte kalamare, ribo na žaru, škampe, še druge kombinacije testenin,…

(zadnji obisk oktober 2022)

http://www.lanuovaspezia.com/index.htm