Gostilna Grad

Gostilna Grad, Tacen. Pod Šmarno goro.
(domača kuhinja, zelo priporočam)

Preko vikendov je tako obiskana, da komaj dobiš mizo. Celo s poskusom rezervacije na isti dan. Če pa prideš mimo in povprašaš, pa skorajda nimaš nobene možnosti, da se bi tistega dne najedel domače hrane. Tudi ne vem, kako zgodaj je treba poklicati, da zagotovo dobiš prostor. Skoraj tako kot pri Debeli raci ali Rdečemu biku:) Danes sva imela srečo, da sva dobila mizo za dva ob šanku za čas ene ure.

Je take vrste gostilna, da se je tja najbolje napotiti peš. Zaradi tega, ker domača hrana paše ob pešačenju in tudi tega, ker s hojo porabimo vsaj nekaj kalorij, ki jih tam zaužijemo.

Prva izbira je pohan piščanec. Tudi zato, ker se doma teže lotimo pohanja in cvrenja. Sveže pripravljen (ker ga čakaš pol ure), hrustljav, ravno prav zapečen. Zraven pa restan krompir in solata po izbiri. Pa tri deci belega domačega. Domačo juho sva danes v pričakovanju pohanca izpustila. Kdor ne mara piščanca si lahko privošči pečenko, zelje, krvavice, Skratka domače.

Brez sladice ni kosila. Tu se ne sme mimo rezine Grad, ali pa grmade z obilico prave stepene smetane. Imeli pa so še krhke flancate, jabolčni štrudelj, sadno kupo, sladoled. Klasika domače gostilne.

Vzdušje je tudi pravo. Domača strežba iz kuhinje izza šanka, lastnik je prišel danes malo kasneje, ker je gledal Tino Maze na smuku v Cortini. V večji sobi so velikokrat kakšna večja družinska kosila, kamor pridejo vse generacije (ti so verjetno krivci za to, da je vse že vnaprej rezervirano), manjša soba tudi polna rednih gostov. Za sosednjo mizo so se ob hrani veselo pogovarjali trije penzionisti, na najino pa je za šankom ob kozarčku rdečega in skodelici pomfrija čakal starejši par, ki je prišel malo prezgodaj.

Kaj pa cena? Zelo primerna, za četrt pohanega piščanca s solato, krompirjem, vinom, kavo in sladico dobrih deset evrov na osebo.

Ob zadnjem obisku vse še zelo podobno, razen da Tina Maze ne tekmuje več.

(zadnji obisk septembra 2024)

http://www.gostilnagrad.si/