Štacjon

Višnjan, Farini ob Parenzani (Istrska kuhinja, priporočam)

Počasi napredujeva po enogastro vodiču Istra Gourmet. Pot naju je peljala po istrskem ipsilonu mimo Višnjana, pa sva zavila dol, da pogledava, kaj nam nudi konoba, ki jo najdemo prav pri izvozu iz avroceste, v Farinih. Ime je našla ob stari železniški postaji Parenzane, poti, ki je včasih povezovala Trst s Porečem. Tako lahko obisk konobe združite še z nekaj naravne radovednosti in si ogledate železniško postajo z značilnimi kvadratnimi kamni lokalnega izvora, za katero pravijo, da je med najbolje ohranjenimi v Istri in delček trase proge, ki je delovala vse do leta 1935. Ambient konobe, znotraj in zunaj, je prijeten, prav tako natakar, ki je poleg tega še prijazen. Stara kamnita hiša, zgoraj z lesenimi modrimi polknicami, spodaj s plastičnimi. A nič hudega, barve se nekako ujamejo s kamnito fasado. 

Nudijo klasične istrske jedi od maneštre, preko njokov in pljukancev z značilnimi istrskimi omakami, pa do biftekov in ramstekov iz boškarina. Seveda dobite tudi ombolo, po prednaročilu pa pečeno jagnjetino ali odojka. Imajo tudi ribji izbor. Tokrat sva raje ostala pri istrskih preprostih jedeh. Njoki z divjačinskim golažem in pljukanci z divjimi šparglji, gobami in pršutom. Za pršut sem videla, da so ga na sveže odrezali. Poleg so naredili svežo solato iz mešanice listnatih, začiniš si jih seveda lahko sam. Z odličnim olivnim oljem, značilnega okusa teh krajev. Poleg pa sveže spečen, še topel bel kruh. Za sladico so na jedilniku imeli tudi domači kolač, a žal še ni bil spečen. Zato sem naročila klasiko – palačinke z marmelado. Seveda sem prej vprašala, če so sveže spečene. V nekaterih gostilnah imajo namreč navado, da jih spečejo vnaprej potem pa pogrejejo. Najbrž pa ne vedo, da gost, ki ceni palačinke, takoj razpozna gumijasto strukturo takšnih palačink. Tele pa so bile tople, hrustljave na robu in namazane z za nas nostalgično »miješano« podravkino marmelado. Odlično. Pa še k vinom. H glavni jedi se je odlično prileglo odprto vino, mešanica med kabernetom, refoškom in teranom vinarja Maria Peršurića iz Višnjana. Lahko, a mehkega in žametnega okusa. Za pokušino sva dobila še njegovo malvazijo. Tudi lahka in odlična za razred odprtega vina. Ob desertu pa nama je natakar prinesel nagrajeno desertno vino Roberta Pulina, prav tako iz Višnjana. Se moramo enkrat oglasit v njihovih kleteh. Gotovo skrivajo še kakšen zaklad.

(zadnji obisk junij 2013)

https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g1190333-d2287132-Reviews-Konoba_Stacion-Visnjan_Istria.html