Krištof

Predoslje (domača hrana visoke kuhinje, zelo priporočam)

Če si zaželite prijetnega domačnega vzdušja in hrane za pretanjene okuse, se kar odpravite v Predoslje. Takoj, ko boste vstopili v gostilno, vas bo obdalo eterično vzdušje ambienta, gostitelja in prijetnih vonjav, ki se širijo po hiši. V notranjosti je opaziti, da ne gre za navadno gostilno, da je vse skrbno izbrano in pripravljeno z veliko pozornosti. Tako je tudi pri hrani, začenši že pri meniju, ki se spreminja v letnih časih in dopolnjuje z ustvarjalnimi kulinaričnimi domislicami gostitelja. Vsakdo se lahko poistoveti z jedjo po svojem okusu. Skrbno pripravljene ribe, meso, bio in tudi veganske jedi. Tudi sladice niso kar tako. Vedno kaj bolj čokoladnega in kaj s sadnimi sestavinami. Zelo priporočam.

(zadnji obisk 2011)

http://www.gostilnakristof.si/STRANI/o_gostilni.html

Pri Škofu

Krakovsko predmestje (Okrepčevalnica, priporočam)

Topel jesenski sončen dan je kot nalašč za kosilce Pri Škofu. Med nizkimi pritličnimi hišami Krakovskega predmestja, ki so stisnjene ena poleg druge. Z ozkimi medprostori z bogato vsebino domiselnih stanovalcev. Škof je na majhnem križišču brez prometa. Pravzaprav brez rednega prometa. Krakovsko predmestje je namreč zaprto za običajen promet, med hišami le tu in tam pripelje kakšen stanovalec. Pa še tega prometa je malo, ker je tako blizu centra, da so prebivalci bolj vajeni pešačenja in kolesarjenja. In zaradi tega je tam tiho. Čeprav streljaj od mestnega vrveža, je tam, kot bi se ustavil čas. Zakaj opisujem to, ko pa naj bi gostilno, boste porekli. Zato, ker je kosilo na kraju, kjer se je ustavil čas, kot redek dar, ki ga je težko ujeti. Kosilo namreč ni samo prehranjevanje, niti ne samo uživanje ob izbrani hrani in pijači. Je tudi čas sprostitve in klepeta s tistimi, ki so nam blizu. Tako blizu, da z njimi radi ujamemo trenutke za kosilo.

Torej verjetno ste najbrž že ugotovili, da mi ustreza ambient. Zunaj. Ni samo Krakovsko predmestje, ampak so tudi okusno postavljene in pogrnjene mize pod drevesom in ob hiši. Poleg tega prijazna postrežba. In kar je najbolj pomembno – okusna in domiselno pripravljena hrana. Nudijo dnevna kosila z juho glavno jedjo po izbiri, svežo solato in sladico. Vsak si lahko najde kaj zase. Mesno, testenine, velika bogata solata. In odprta Kristančičeva vina za vsak dan.

(zadnji obisk maj 2018)

https://www.facebook.com/gostilnica.priskofu/

Harambaša

Krakovsko predmestje (okrepčevapnica, priporočam)

Točno to. Okrepčevapnica. Že kar dolgo se drži tam v Krakovskem predmestju za arhitekturnim faksom. Še vedno z enako ponudbo hrane, enako notranjostjo, enakim vonjem, enako glasbo v ozadju, le vrt je pridobila enkrat v tem vmesnem času med nastankom in današnjim dnem. Stari stoli in mize, nekaj malo nižjih, omehčanih z rdeče belo kockastimi blazinami, kot v muslimanskih ambientih, kjer družina sedi na spodvitih nogah. Na stenah nostalgične slike, na mizah razglednice in star denar. Na polici knjige iz preteklih časov. V ušesih glasba od tam. Indeksi. Kemal Monteno. Suada. V nosnicah vonj po ovčetini, turški kavi in Drini brez filtra. Spomini na Sarajevo. Sarajevo, ljubavi moja.

Čevapi v lepinji, Sudžukice, Pola pola. Značilen bosanski okus. Ni svinjine. Lepinja, kajmak, luk. Baklava. In na koncu turška kava, postrežena z ratlukom in Drino s filtrom.

Prijetno, sproščujoče, mehkobno doživetje. Pozabiš na vsakdan. Vrneš se v preteklost in napolniš sedanjost. Zato priporočam.
Preselili so se ob Ljubljanico v bivšega Alkarja. Bosanski čevapi so še vedno dobri, prav tako ostalo. Le, da mi je bil krakovski ambient bliže.

Harambaše ni več.

(zadnji obisk marca 2015)

http://harambasa.si/

Bazilika Bistro

Na vogalu Prešernove in Erjavčeve (Bistro, toplo priporočam)

V zadnjem času sta se v radiju tristo metrov pojavila dva lokala, ki imata v svojem imenu začimbo, ki latinsko sliši na ime Ocimum basilicum. Ena je Meta in bazilika, kjer se dobi obilne obroke, ki jih z veseljem konzumirajo tudi študenti, druga pa je Bazilika Bistro, na vogalu Prešernove in Erjavčeve, tam kjer je bil včasih Pilon. In na ta lokal se ta zapis nanaša. Že ko so bistro obnavljali, so na izložbenih oknih vabljivo obljubljali juhe in pite. Poleg juh, pit, slanih in sladkih, imajo tudi solate, smutije, zanimiva kosila, sendviče in še kakšne izbrane sladice. Vse je pripravljeno z občutkom, za okus in oči. Za oči in udobje, pa je poskrbljeno tudi z izjemno okusno urejenim ambientom, s prijetnimi dražljaji za oči, ki med okušanjem hrane potujejo po notranjosti lokala. Vsak detalj, zaboj z jabolki, napis, kozarec, je skrbno izbran. Tudi osebje, celo tisto, ki pripravlja hrano tam zadaj v kuhinji, je okusno, nekoliko asketsko oblečeno. Četudi na kosilu niste sami, boste poleg sogovornikovega in vašega žuborenja, lahko poslušali tudi prijetno glasbo v ozadju. Skratka popoln užitek. Edina, škoda je, da bistro nima vrta. Pa pravzaprav nič ne moti. Notri je prav prijetno.

Skratka, bistro ima koncept. Dušo.  In ta koncept spodbudi k nadaljnjemu iskanju in ponovnem obisku. Koncept lahko raziskujete še malo naprej, na njihovi spletni strani. Ni samo bistro. Je tudi shop & cafe, nekaj receptov in na koncu celo (verjetno) lastničin blog, kjer lahko ugotovite od kod prihaja duša vsega tega.

(zadnji obisk februarja 2019)

Po pandemiji se je lokal zaprl. Bazilika ima po mojem poznavanju pet delujočih lokacij. Dve pri Križankah, eno v Cankarjevem domu, eno na Miklošičevi in eno na Kolodvorski. Največkrat zaidem v tisto pri Križankah, kjer imajo odlične veganske juhe, pite in sladice (biskviti in pite).

(zadnji obisk januarja 2025)

http://www.bazilika.si/bistro