Harambaša

Krakovsko predmestje (okrepčevapnica, priporočam)

Točno to. Okrepčevapnica. Že kar dolgo se drži tam v Krakovskem predmestju za arhitekturnim faksom. Še vedno z enako ponudbo hrane, enako notranjostjo, enakim vonjem, enako glasbo v ozadju, le vrt je pridobila enkrat v tem vmesnem času med nastankom in današnjim dnem. Stari stoli in mize, nekaj malo nižjih, omehčanih z rdeče belo kockastimi blazinami, kot v muslimanskih ambientih, kjer družina sedi na spodvitih nogah. Na stenah nostalgične slike, na mizah razglednice in star denar. Na polici knjige iz preteklih časov. V ušesih glasba od tam. Indeksi. Kemal Monteno. Suada. V nosnicah vonj po ovčetini, turški kavi in Drini brez filtra. Spomini na Sarajevo. Sarajevo, ljubavi moja.

Čevapi v lepinji, Sudžukice, Pola pola. Značilen bosanski okus. Ni svinjine. Lepinja, kajmak, luk. Baklava. In na koncu turška kava, postrežena z ratlukom in Drino s filtrom.

Prijetno, sproščujoče, mehkobno doživetje. Pozabiš na vsakdan. Vrneš se v preteklost in napolniš sedanjost. Zato priporočam.
Preselili so se ob Ljubljanico v bivšega Alkarja. Bosanski čevapi so še vedno dobri, prav tako ostalo. Le, da mi je bil krakovski ambient bliže.

Harambaše ni več.

(zadnji obisk marca 2015)

http://harambasa.si/