Gostilna Bistra

Bistra

(domača gostilna s fensi jedilnikom, priporočam)

Oni dan sem v Nedelu prebrala, da je nasproti tehniškega muzeja nova gostilna. Gostilna, hotel, hostel in prizorišče porok. Vse zelo lepo urejeno v domačem slogu. Ne samo ambient,  tudi glasbeno okolje je domače. Radio Veseljak. No, bil je predvajan večino časa, potem pa so ga zamenjali za nekaj drugega. Čeprav nisem oboževalka tovrstne muzike, pa sem ob prisilnem poslušanju pomislila, da kakšen lounge ne bi bil primeren za ta ambient in domačo hrano. Na jedilniku je predvsem domače in sezonsko obarvana hrana. Kuhana govedina v solati z bučnim oljem, čemaž s skuto, kokošja juha, čemaževa juha, rižota z govejimi trakovi in jurčki, ravioli s špaglji, piščanec, pohan z koruznimi kosmiči, domač individualno spečen krompirček (zaradi prej videnega na sliki sem naročila jed s tem krompirčkomJ), pečenka, postrv, divjačina, golaž, štrudelj, strjenka in še kaj. Vse je težko našteti jedilnik si lahko ogledate na spletni strani. Vse kar sva z Johnom poskusila je bilo zelo okusno in sveže pripravljeno. Razen štrudlja na koncu, ki ni bil ravno od tistega dne, že nekoliko suh in pogret v mikrovalovki. Se zgodi. Kljub temu vam priporočam obisk, če boste na tistem koncu.

Aja pa še postrežba – izjemno simpatična, pozitivna in prijazna natakarica s štajerskim naglasom.

(zadnji obisk aprila 2016)

http://www.gostilna-bistra.com/

Gostilna Šmuc

Sežana

(gostilna z malicami in kosili, priporočam za hitro kosilo)

Naneslo je, da sem preko Sežane potovala prav v času kosila in poznavalka tistih krajev je predlagala, da se tam ustaviva na kosilu. Majhen lokal, mislim, da z dvema sobama, z mizami pogrnjenimi s svežimi prti, šankom in natakarico, morda celo lastnico, ki ob strežbi prijetno popeva. Torej prijetna postrežba. Na meniju imajo nekaj kosil, tako, da si lahko vsak najde kaj po svojem okusu. Odločila sem se za kanelone in solato. Zelo okusno in vse sveže pripravljeno. Cijena sitnica. Priporočam, da se ustavite tam, če želite zaužiti okusno sveže pripravljeno kosilo.

(zadnji obisk marca 2016)

http://gostilnasmuc.si/

Fritolin

Portorož

(ribja kantina, priporočam)

Na obali, posebej pa v Portorožu je težko najti gostilno z natur pripravljeno hrano. In takšna je kantina Fritolin. Na jedilniku imajo jedi, ki jih ne najdete drugod, npr. ribji brodet s polento, sardelice in drugo plavo ribo, mole in še kakšno drugo sezonsko morsko hrano. Tudi školjke so bile super. Ambient notranjosti je domač, zunaj pa so mize kot v vlaku postavljene kar ob cesti – od pločnika jih loči le cvetlična ograja. Natakarji urni, prijazni in polni dovtipov. Miz ne morete rezervirati, zaradi gneče, ki je dober znak, pa se lahko zgodi, da boste ob kozarčku za šankom ali pa na sončku pred lokalom morali počakati kakšnih petnajst minut na prosto mizo. To je pač treba vzeti v zakup, pa saj se tam mudimo običajno ob dela prostih dnevih in ni nič narobe, če malo počakamo.

Na kavo in kepico sladoleda pa je najbolje iti preko ceste v Cacao in tam na plaži uživati in si na soncu odpočiti od napornega prehranjevanja.

(zadnji obisk marca 2016)

J&B

Ljubljana

(vrhunska restavracija, po novem tudi bistro, zelo priporočam)

Kuhinjo J&Bja sem  okusila že večkrat v preteklosti, kar nekaj let nazaj, se pa mi je letos spomladi ponudila priložnost za obisk ob tednu restavracij. Odločitev je bila hitra, imela sem namreč kakšnih pet minut časa za odločitev, ko me je dve uri pred uro obeda v džejendbiju prijateljica poklicala, da ji je v zadnjem hipu odpovedala druga prijateljica in mi ponudila možnost, da grem z njo. Čeprav sem res obilno kosilo tisti dan že použila in bila v tistem trenutku še precej sita, sem enkratno vabilo seveda sprejela.

Vse mize so bile polne, kot se za teden restavracij spodobi. Največ mladih parov, ki si sicer težko privoščijo obed v takšni vrhunski restavraciji. Prva stvar, ki me je fascinirala, je bila, ko mi je prijazna gospa prinesla namensko klopco za torbico, ki je tako lahko stala meni na očeh, tik ob meni, ne na tleh in ne polovično obešena na naslonjalo stola. Priročno. O ambientu, ki nudi ugodje, primerno za uživanje hrane niti ne bom razpredala. Tudi o profesionalnem in prijaznem osebju ne. In tudi ne o tem, da je lastnik in chef Janez Bratovž prišel do vsake mize in pokramljal z gosti. To vse je v tej restavraciji samoumevno.

Na meniju ob priložnosti tedna restavracija je bila spomladno lahkotna hrana. En sam užitek. Za začetek zelenjavna variacija, ki je bila vsak dan bojda odvisna od tega, kaj so tisti dan imele branjevke na ljubljanski tržnici. Mislim, da z nekaj kapljicami bazilikinega oljčnega olja, ki je bilo res pretanjenega okusa. Naslednji hod je bila rižota s cvetačo in kozicami. Izjemno. In na koncu rezine račjih prsi v pomarančni omaki z pirejem sladkega krompirja. Mesec in pol po tem se niti več ne spominjam vseh nadrobnosti, spominjam se pa harmonije simfonije okusov v ustih. Ponudili so še sladico, a je, glede na to, da sem ta dan že enkrat kosila, nisem zmogla.

Hvala Eržebet za to čudovito doživetje.

Naslednji obisk je bil spet v času tedna restavracij. Meni je bil sicer odličen, a me ni tako navdušil kot prvikrat. Za začetek odlična gosja pašteta z domačo marelično marmelado, potem pašta s paradižnikom, skuto in stebelno zeleno in za glavno jed pečena dimljena goveja rebra s kruhovim cmokom (kvašeno testo) in slivovo marmelado. Prijetno me je presenetil pečen ješprenj na krožniku - to bo treba enkrat poskusiti doma. Tokrat smo poskusili še sladice, ne morem se spomniti, kaj točno vse je bilo. Krema ali sladoled z okusom kremšnite, prelit z nevem čem. Potem panakota, verjetno z robidami, odličen malinov sladoled in pa nepozaben biskvitek, za katerega upam, da Eržebet kdaj pride do recepta.

(zadnji obisk oktobra 2017)

http://jb-slo.com/