J&B

Ljubljana

(vrhunska restavracija, po novem tudi bistro, zelo priporočam)

Kuhinjo J&Bja sem  okusila že večkrat v preteklosti, kar nekaj let nazaj, se pa mi je letos spomladi ponudila priložnost za obisk ob tednu restavracij. Odločitev je bila hitra, imela sem namreč kakšnih pet minut časa za odločitev, ko me je dve uri pred uro obeda v džejendbiju prijateljica poklicala, da ji je v zadnjem hipu odpovedala druga prijateljica in mi ponudila možnost, da grem z njo. Čeprav sem res obilno kosilo tisti dan že použila in bila v tistem trenutku še precej sita, sem enkratno vabilo seveda sprejela.

Vse mize so bile polne, kot se za teden restavracij spodobi. Največ mladih parov, ki si sicer težko privoščijo obed v takšni vrhunski restavraciji. Prva stvar, ki me je fascinirala, je bila, ko mi je prijazna gospa prinesla namensko klopco za torbico, ki je tako lahko stala meni na očeh, tik ob meni, ne na tleh in ne polovično obešena na naslonjalo stola. Priročno. O ambientu, ki nudi ugodje, primerno za uživanje hrane niti ne bom razpredala. Tudi o profesionalnem in prijaznem osebju ne. In tudi ne o tem, da je lastnik in chef Janez Bratovž prišel do vsake mize in pokramljal z gosti. To vse je v tej restavraciji samoumevno.

Na meniju ob priložnosti tedna restavracija je bila spomladno lahkotna hrana. En sam užitek. Za začetek zelenjavna variacija, ki je bila vsak dan bojda odvisna od tega, kaj so tisti dan imele branjevke na ljubljanski tržnici. Mislim, da z nekaj kapljicami bazilikinega oljčnega olja, ki je bilo res pretanjenega okusa. Naslednji hod je bila rižota s cvetačo in kozicami. Izjemno. In na koncu rezine račjih prsi v pomarančni omaki z pirejem sladkega krompirja. Mesec in pol po tem se niti več ne spominjam vseh nadrobnosti, spominjam se pa harmonije simfonije okusov v ustih. Ponudili so še sladico, a je, glede na to, da sem ta dan že enkrat kosila, nisem zmogla.

Hvala Eržebet za to čudovito doživetje.

Naslednji obisk je bil spet v času tedna restavracij. Meni je bil sicer odličen, a me ni tako navdušil kot prvikrat. Za začetek odlična gosja pašteta z domačo marelično marmelado, potem pašta s paradižnikom, skuto in stebelno zeleno in za glavno jed pečena dimljena goveja rebra s kruhovim cmokom (kvašeno testo) in slivovo marmelado. Prijetno me je presenetil pečen ješprenj na krožniku - to bo treba enkrat poskusiti doma. Tokrat smo poskusili še sladice, ne morem se spomniti, kaj točno vse je bilo. Krema ali sladoled z okusom kremšnite, prelit z nevem čem. Potem panakota, verjetno z robidami, odličen malinov sladoled in pa nepozaben biskvitek, za katerega upam, da Eržebet kdaj pride do recepta.

(zadnji obisk oktobra 2017)

http://jb-slo.com/