Sato Bento

(Ljubljana, japonska okrepčevalnica, priporočam)

Nekje sem brala o fajn japonski okrepčevalnici na Kotnikovi. Nisem se kaj dosti nadejala od nje, zaradi tega, ker mi je prišlo na uho, da ni po okusu nekaterih okoliških obiskovalcev, pa tudi ker se nahaja v nemogočem ambientu arhitekturno neposrečenega poslovnega kompleksa na Kotnikovi. Na tem mestu bi lahko napisala prispevek o slabi in dobri (brezčasni) arhitekturi, a potencialnih bralcev gostilniških blogov to najbrž niti ne zanima.

A bila sem izjemno prijetno presenečena. Prijazen mikro ambient in izjemno prijetna postrežba. Nudijo menije, lahko dobite tudi polovično porcijo, ki je za dame povsem dovoljšna. Za začetek japonska juha (miso), za glavno jed smo tisti dan lahko izbrali med sušijem in mletim zrezkom, za sladico pa je bil izjemen mlečni riž. Sushi je imel, vse kar mora imeti ta japonska jed (za evropski okus). Riba je bila odlična, v rižu pa je bila zavita rukola – zanimivo! Zraven si lahko naročite peneči sake. Kaj več si lahko še želite za prijetno lahko japonsko kosilce.

2023 še vedno drži kvaliteto. Odličen suši. In božanski matcha tiramisu.

(zadnji obisk decembra 2023)

http://japonska-hrana.si/

Konoba Bracera

(Malinska, krčka konoba)

Glede na najavo na spletni strani, kjer piše »najbolja konoba na Jadranu« in potem še obljube tradicionalne hrane v nadaljnih opisih (»Originalni krčki specijaliteti po starinskim receptima uz domaći kruh, tjesteninu I kolače koje sami proizvodimo samo su dio ponude koje možete isprobati. Zlatne kapi domaćeg maslinovog ulja uz svježe ulovljenu ribu i plodove mora, jela ispod peke uz poznatu krčku žlahtinu ili pak samo ukusna marenda – svaki gost naći će sigurno nešto za sebe. Iskusite tradicionalne okuse Dubašnice i Krka u našoj konobi.«), so bila pričakovanja nekoliko drugačna. Ni bilo ne jedi po starinskih receptih, vse so bile nekako moderno skomercializirane za povprečen turistični okus, ki pričakuje enako ponudbo po vsej Evropi. Ni bilo tudi zlate kapljice domačega olivnega olja, na mizah je bilo namreč nekaj zelo podobnega sončičnemu olju. Kruh je bil iz pekarne, sladica pa je bila neka sestavljenka različnih kremastih kuglic, o kakšnih domačih kolačih ni bilo sledu. No, morda je bilo to le zato, ker smo imeli prednaročene menije. Za pedjed smo dobili rižoto s šparglji in njoke s sirovo omako. Za glavno jed nekakšen dalmatinski waterzooi, ki ga je krasil velik škamp iz žara, ob njem pa so bili pečeni krompirčki in priloga iz evropskih paprik. Tale waterzooi, pravzaprav nekakšen brodet, je bila svetla točka menija. V njem so bili kosi ribe in školjk, bil je odličen. Za sladico pa so nam prinesli nekakšen tris musa, sladoleda in smetane. Bilo je dobro, a kakšen klasični krčki kolač bi se bolj prilegel.
Aja, pa še ena posebnost je bila. Naročila sem kozarec belega vina. Bilo je izjemno redko. Ko sem to omenila natakarju je dejal: "Pa to je Žlahtina, ide ovako više prema light.":)

Če boste v Malinski, se vsekakor splača oglasiti tam, konoba je kljub vsemu prijetna in mi smo preveč razvajeni. Če si gostinec v središču turističnega kraja, se najbrž ne moreš upreti globalnim evropskim komercialnim vplivom, kajti povprečen turist išče prav to. Fish and chips.

(zadnji obisk maja 2017)

http://www.konoba-bracera.com/hr/

Ravbar

(Dol pri Vogljah, kraška restavracija, zelo priporočam)

Že pred leti sem slišala o čudoviti gostilni na Krasu. Zapomnila sem si, da so jedci pisali o raviolih, polnjenih s šparglji in podobnih rečeh. Mislim, da smo se v preteklosti že dvakrat namenili ustaviti v tem gostišču, da so vedno imeli zaprto. Enkrat je bil menda napačen dan v tednu, drugič pa ura – popoldne imajo namreč v vmesnem času zaprto.

Že zunanjost gostilne je spodbudna. V starejši domačiji, kjer je bila verjetno gostilna že od nekdaj. Notranjost tudi. Ambient urejen malo po kraško z mizami, ki so pogrnjene z čistimi belimi prti in okusno postavljene s priborom, kozarci in prtiči. Tudi dobrodošlica prijetne gostiteljice doda k dobremu počutju v gostišču. Ponudba hrane je ravno pravšnja – kraška, nekoliko prilagojena okusom kulinaričnih razvajencev današnjega časa. Nisem si zapomnila celotneg jedilnika, a najde se vsega za vsak okus. Poskusili smo tris testenin, odlične domače raviole, njoke in široke rezance. Ne spomnim se več dobro, kaj je bilo s čim, a okusi in struktura testenin so se odlično ujeli s skuto, šparglji in nastrganimi tartufi. Sveža domača solata, predvsem okusen prvi radič, so naredili svoje. Imajo tudi odlično pripravljeno divjačino, mislim, da jo strežejo s polento. Da o teranu za zraven ne govorimo. Tudi o sladicah lahko govorimo samo s presežniki. Figova krostata, čokoladni mus, jogurtova strnjenka z jagodami in še kaj.

Res izredno fajn gostilna. Zelo priporočam.

(Zadnji obisk maja 2017)