Tam smo kosili bolj slučajno. Bili smo na kopanju v
Boriku, v času kosila pa smo iskali nekaj za pod zob. Za bližnjo restavracijo
Blue (bivši Lili sport bar) se nismo odločili zaradi preveč zasoljenih cen,
čeprav sem naslednji dan opazila, da je bila ta odločitev morda preuranjena.
Tam namreč v času kosila nudijo obroke po sprejemljivih cenah.
Obalni bar Valdalesso je sicer bolj turistom
prilagojen lokal z lesenimi klopmi, po videzu spominjajoč na instantne texas
gostilne, ki so vzniknile po vpadnicah v istrska obmorska letovišča. Postrežba
in hrana sta bila sicer v redu. Moja rižota z gamberi (rižota je sicer
delikatna jed za naročit v gostilnah), je bila dobra. Tudi lignji na žaru na
sosednjem krožniku so bili v redu.
Tudi ambient za obedovanje je v redu. Če odmislite
turistični vrveč, glasbo v lokalu in texas ambient, je obedovanje pod borovci,
s pogledom na deset metrov oddaljeno morje prav prijetno. Pa še ena posebnost
je bila. Imeli smo mizo prav na koncu, s pogledom na šotor z masažnim salonom,
kjer niso spustili zaves.
(zadnji obisk
junija 2018)
Ni komentarjev:
Objavite komentar