To je ena izmed dveh restavracij, ki mi jih je
predlagala domačinka. Druga je bila Vodnjanka v Puli, ki sem jo že opisala v
tem blogu. Sem torej zahajajo domačini in to dejstvo je bilo poleg ambienta in
simpatičnega natakarja eno izmed najboljših sestavin uživanja v gostilni.
Sedela sva pri vhodnem delu pod gosto senco fige in
trte, na lesenih stolih ob mizi prekriti s plavimi kockastimi prti. Okoli nas
so sedeli domačini z zanimivimi pogovori o ribah, barkah, nepremičninah in
Slovenkah kot idealnih ženah za v penziji. Pogovarjali so se preko miz in med
mizami, vmes vstajali in si kazali slike na mobilnikih, vsake toliko je kdo
navrgel kakšen vic.
Hrano imajo obojno, morsko in mesno, tudi midva sva
naročila en miks. Mešane morske užance za predjed, črno rižoto za drugo jed in
telečjo pečenko s krompirjem in solato za glavno jed. Hrana je bila okusna, a
so užitek nekoliko pokvarili s pretiranim garniranjem z rukolo in evropskim
češnjevim paradižnikom. Tudi solata je bila trgovinska, tista mešanica iz
trgovine, pa še prav sveža ni bila. Pri naročilu sladice, je natakar povedal,
da so tu »jaki« in jih naštel kar nekaj. Izbrala sem mandljevo torto s
čokolado. Bila je dobra, čeprav ni bila spečena v gostišču, verjetno jih
naročajo v kakšni slaščičarni (kakor je navada v mnogih gostilnah). Ob računu
so prinesli teranino, ki je še okrepil posledice popitega kozarčka malvazije.
Če boste lačni v bližini, komot greste tja na
kakšno kosilo ali večerjo, hrana je dobra. Ne pričakujte pa kakšnih kulinaričnih presežkov.
(zadnji obisk julija 2018)
http://www.konoba-boccaporta.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar