Gostilna Tartini

(Strunjan, fina obalna gostilna, priporočam)

Gostilno na začetku Strunjana, tam kjer je bila včasih odlična gostilna Sosič, je prevzel nov najemnik. Po pripovedovanju ima gostinec izkušnje v Avstriji, če se ne motim, tu pa se je podal na lastno pot. Verjetno je kar težak zalogaj, če prevzameš lokal, ki je imel tradicijo in stalne goste zaradi svojih značilnosti. Tu je bila prej domača obalna gostilna s prijetnim vzdušjem. Nova ima po mojem vtisu sodeč pretenzije, da bi sprejemala goste, ki imajo željo po bolj prefinjenem vzdušju. O tem sklepam po notranji ureditvi lokala, jedeh na meniju in nekoliko višjih cenah.

Sicer je ambient zunaj na terasi podoben kot prej in enako prijeten. Poleg zvokov primorja je ušela napolnila prijetna jazzovska glasba švicarskega radia. Tudi postrežba je bila v redu.

Tokrat smo poskusili bigole s kozicami in odojka s krompirjem. Vse je bilo dobro. Tudi priporočena sladica – hišni parfe, ki ga pripravlja lastnik sam.

(zadnji obisk septembera 2025)

Ošterija Pr' Noni

(Gostilna z italijanskim nadihom, Ljubljana, priporočam)

Kar ne morem verjeti, da te gostilne še nisem opisala v blogu v vseh teh letih, ko obstaja. Že dolgo je tam na koncu Viča in vsake toliko se oglasimo tam, da napolnimo svoje gurmanske čute. Vsa ta leta držijo raven in vzdržujejo vzdušje. In naj izdam, da sem tam enkrat pred leti videla tudi ta hip najboljšega slovenskega košarkarja.

Ambient je zelo prijeten, italijansko domačen, mize so lično pogrnjene. Natakarji profesionalno prijazni. Tokrat nisva poskusila morske hrane, pa tudi nisva se želela prenajesti.. Goveja juha je bila dobra. Odlični so bili njoki z bučno omako in dimljeno ricotto. Prav tako telečji medaljoni v gobovi omaki s krompirčkom, jaz bi se kvečjemu izognila mocareli po vrhu mesa, ki je bila po mojem mnenju odveč. Solatni bar ponuja veliko izbire. Tudi sladice so mamljive, slivova torta z mascarponejem je bila odlična! Skratka priporočam!

(zadnji obisk januarja 2026)

https://www.prnoni.si/

Hiša Dual

(Izola, obalna kuhinja, priporočam)

Gostilna je v prostorih legendarne Sonje ob Simonovem zalivu. Tudi nekaj pohištva in opreme je še istih, dodali so nekaj svojega, predvsem notranje dekorativnih elementov. Tudi novi ambient je prijetno istrski, osebje je prijazno. Prihaja tudi iz gostilne Morski val, katere lastnica se je odločila za upravljanje še ene gostilne, malo na višji ravni. Jedi so kljub temu pristne, dobre, ne izumetničene, kot se to zgodi prenekateri restavraciji, ki želi biti nekako fina. Torej jedi, ki smo jih poskusili so bile dobre in odlične, cene pa nekako primerljive z ostalimi gostišči v Izoli.

Izmed hladnih predjedi smo poskusili odličen tunin tatarec, ravno prav mariniran. Kapesanta na žaru za toplo predjed je bila tudi zelo dobra, prav tako ribja juha s celimi kosi ribe in velikim škampom. Dobra je bila tudi črna rižota. Škampi na buzari so bili odlični – zelo veliki primerki, kakršne ponekod dajo samo na žar. Res so bili sočni, ravno prav kuhani in buzara je tudi bila odlična. Imajo tudi zelo dober domač kruh. Poleg je bila dobra domača malvazija. Tiramisu, postrežen v dnu kafetiere je bil tudi dober.

Skratka, še pridemo.

(zadnji obisk decembra 2025)

Restoran Terbotz

(Štrigova, Hrvaška, restavracija z lokalno hrano, priporočam)

Če boste kaj zašli v Međimurje, vam vsekakor priporočam obisk te restavracije. Prijeten avstroogrski rustikalni ambient in odlična hrana. Imajo tudi svoja vina, zadovoljni bodo tisti, ki so navdušeni nad vini iz tega okoliša. Restavracija ima visoko oceno spletnih ocenjevalcev. Strežejo tudi veganske jedi.

Postregli so kremno juho iz oranžne buče z mesom iz tunke in vmešano kislo smetano ter z nekaj kapljicami bučnega olja. Na krožniku glavne jedi je bila odlična teletina, podobna stracottu, puran, polnjen s sirom, podobnim liptovskemu s skorjico rdeče pese, sirovim štrukljem z drobtinicami, ajdovo kašo in na majhne koščke narezano dušeno zelenjavico. Vse je bilo zelo dobro. Vrhunec zame pa je bila sladica – međimurska gibanica s kepico odličnega doma pripravljenega bučnega sladoleda. Ko bom spet blizu, se zagotovo oglasim.

(zadnji obisk januarja 2025)

Restoran Terbotz - vino i hrana - restoran Terbotz hrana vino

Trattoria Mio Nonno

(Šmartno pod Šmarno goro, gostilna z italijansko noto, priporočam)

Gostila je nadomestila Bizeljčana, ki je bil dolgo obdobje vaška gostilna z običajnim jedilnikom in picami. Pod blagovno znamko Bizeljčan je oszal le še bed and breakfast z vhodom iz zadnje strani.

Spletna ocena je bila v redu, tudi število ocenjevalcev je za čas, ko je gostilna odprta na novo, zadostno. Običajno ima gostilna kar dobro zasedeno parkirišče, tudi ta podatek priča, da gostje vanjo radi zahajajo.

Ambient je precej prijetnejši od prejšnjega, udobno in toplo vzdušje. Postrežba prijazna.

Na jedilniku imajo italijansko obarvane predjedi, juhe, testenine in rižote, mesno in morsko hrano ter pice po šestnajsti uri. Sladica je kakšna izmed tistih na meniju, nekaj pa jih je naštel še natakar.

Poskusila sva domače ozke rezance z gamberi in vrtnimi šparglji na rdeče. Omaka je bila zelo dobra, šparglji ravno prav skuhani. Edinole en hint – jed je bila že nekoliko mlačna, najbrž zato, ker je čakala drugo glavno jed. Zato bom ob naslednjem obisku predlagala, da naj prinesejo jedi na mizo zaporedno, ko bodo pripravljene v kuhinji in naj ne čakajo drugih. Nič hudega, če ne bi prišlo na mizo vse naenkrat, Druga jed so bili svinski medaljoni s krompirčkom in zelenjavo iz žara. Tudi odlično. Za sladico pa izjemen tiramisu. Je bil zelo konkurenčen tistemu iz Primorke pred leti.

Pri ponovnem obisku nas je bilo nekoliko več. Vse je bilo dobro. Od predjedi naj izpostavim burrato s svežimi paradižniki, tatarski biftek in domači salamin s kozjim sirom. Od testenin domače amatrician in njoke bolognese. Mladci so si privoščili file mignon in bili zadovoljni. Imajo tudi zelo dober tiramisu in čokoladni sufle. Skratka še vedno priporočam.

https://trattoria-mio-nonno.si/

(Zadnji obisk maja 2025)