(Praga, klasična pivnica)
V
Pragi si ne moreš kaj, da ne bi zavil tudi v kakšno izmed klasičnih pivnic.
Najprej sva zavila v tole, katere ime je Johnu spodbudilo nostalgične spomine.
Klasična pivnica z veliko prostori v pritličju, kleti in zunaj. Jedilnik je
tudi češko klasičen. Za sosednimi mizami sva videvala krače, svičkove ali golaž
z klasičnim češkim knedlom in druge mesnate jedi. Na mizah so bile postavljene
preste, da bi gostje spili čim več piva. Midva sva naročila klobaso, za konec
pa germknedl, za katerega se je izkazalo, da je ogromen, precej večji, kot
tisti na avstrijskih smučiščih. Hrana je bila korektna. Nenavadno je bilo edino
pri računu, kjer je bilo poleg zaračunanega pogrinjka še priporočilo o plačilu
napitnine – vrednost, če je gost želi dati 10, 15 ali pa 20 procentov. Na to je
seveda opozoril tudi natakar. V nekaterih gostilnah v Pragi so natakarji precej
vsiljivi z eksplicitnim omenjanjem napitnine. Človeku vzame vse veselje, da bi
jo na mizi pustil sam, kot to počnemo v domačih gostilnah.
Pri
spletnih ocenjevalcih ni najbolje ocenjen – ima oceno 2. Naslednji dan sva
odkrila še eno prav blizu, ki je boljša od tele. Najdete jo v naslednjem blogu.
(zadnji
obisk avgusta 2018)
Ni komentarjev:
Objavite komentar