Restoran San53Vin

(Svetvinčenat, fina hrana, priporočam)

Namesto Kod Kaštela, ki je bila super lokalna konoba z domačo hrano in kasneje Trattorio Castello, ki pa ni bila najbolj posrečena izvedba gostilne, je sedaj v istih prostorih Restoran Sanvincent. Je tudi bolj fina izvedba gostišča z bolj moderno izvedbo hrane.

Ambient je bolj »fino« nastavljen, osebje prijazno in se trudi. Lastnik je na moje vprašanje, če imajo kakšen repelent proti komarjem, nemudoma odbrzel v sosednjo trgovino ponj.

Hrana je tudi bolj fino pripravljena, a ima malo tudi istrskega nadiha. Poskusili smo črno sipino rižoto, kozice v tempuri in biftek s tartufi. Vse je bilo dobro, le ne vem, če ni bilo v rižoti okusiti malo vegete. Za sladico smo poskusili torto Ferrero in Pannacoto, bili sta dobri. Dobra Malvazija in Refošk od Vinarije Dešković.

(zadnji obisk septembra 2025)

https://www.facebook.com/p/San53Vin-61574871070848/

Gostilna Tartini

(Strunjan, fina obalna gostilna, priporočam)

Gostilno na začetku Strunjana, tam kjer je bila včasih odlična gostilna Sosič, je prevzel nov najemnik. Po pripovedovanju ima gostinec izkušnje v Avstriji, če se ne motim, tu pa se je podal na lastno pot. Verjetno je kar težak zalogaj, če prevzameš lokal, ki je imel tradicijo in stalne goste zaradi svojih značilnosti. Tu je bila prej domača obalna gostilna s prijetnim vzdušjem. Nova ima po mojem vtisu sodeč pretenzije, da bi sprejemala goste, ki imajo željo po bolj prefinjenem vzdušju. O tem sklepam po notranji ureditvi lokala, jedeh na meniju in nekoliko višjih cenah.

Sicer je ambient zunaj na terasi podoben kot prej in enako prijeten. Poleg zvokov primorja je ušela napolnila prijetna jazzovska glasba švicarskega radia. Tudi postrežba je bila v redu.

Tokrat smo poskusili bigole s kozicami in odojka s krompirjem. Vse je bilo dobro. Tudi priporočena sladica – hišni parfe, ki ga pripravlja lastnik sam.

(zadnji obisk septembera 2025)

Ošterija Pr' Noni

(Gostilna z italijanskim nadihom, Ljubljana, priporočam)

Kar ne morem verjeti, da te gostilne še nisem opisala v blogu v vseh teh letih, ko obstaja. Že dolgo je tam na koncu Viča in vsake toliko se oglasimo tam, da napolnimo svoje gurmanske čute. Vsa ta leta držijo raven in vzdržujejo vzdušje. In naj izdam, da sem tam enkrat pred leti videla tudi ta hip najboljšega slovenskega košarkarja.

Ambient je zelo prijeten, italijansko domačen, mize so lično pogrnjene. Natakarji profesionalno prijazni. Tokrat nisva poskusila morske hrane, pa tudi nisva se želela prenajesti.. Goveja juha je bila dobra. Odlični so bili njoki z bučno omako in dimljeno ricotto. Prav tako telečji medaljoni v gobovi omaki s krompirčkom, jaz bi se kvečjemu izognila mocareli po vrhu mesa, ki je bila po mojem mnenju odveč. Solatni bar ponuja veliko izbire. Tudi sladice so mamljive, slivova torta z mascarponejem je bila odlična! Skratka priporočam!

(zadnji obisk januarja 2026)

https://www.prnoni.si/

Hiša Dual

(Izola, obalna kuhinja, priporočam)

Gostilna je v prostorih legendarne Sonje ob Simonovem zalivu. Tudi nekaj pohištva in opreme je še istih, dodali so nekaj svojega, predvsem notranje dekorativnih elementov. Tudi novi ambient je prijetno istrski, osebje je prijazno. Prihaja tudi iz gostilne Morski val, katere lastnica se je odločila za upravljanje še ene gostilne, malo na višji ravni. Jedi so kljub temu pristne, dobre, ne izumetničene, kot se to zgodi prenekateri restavraciji, ki želi biti nekako fina. Torej jedi, ki smo jih poskusili so bile dobre in odlične, cene pa nekako primerljive z ostalimi gostišči v Izoli.

Izmed hladnih predjedi smo poskusili odličen tunin tatarec, ravno prav mariniran. Kapesanta na žaru za toplo predjed je bila tudi zelo dobra, prav tako ribja juha s celimi kosi ribe in velikim škampom. Dobra je bila tudi črna rižota. Škampi na buzari so bili odlični – zelo veliki primerki, kakršne ponekod dajo samo na žar. Res so bili sočni, ravno prav kuhani in buzara je tudi bila odlična. Imajo tudi zelo dober domač kruh. Poleg je bila dobra domača malvazija. Tiramisu, postrežen v dnu kafetiere je bil tudi dober.

Skratka, še pridemo.

(zadnji obisk decembra 2025)

Restoran Terbotz

(Štrigova, Hrvaška, restavracija z lokalno hrano, priporočam)

Če boste kaj zašli v Međimurje, vam vsekakor priporočam obisk te restavracije. Prijeten avstroogrski rustikalni ambient in odlična hrana. Imajo tudi svoja vina, zadovoljni bodo tisti, ki so navdušeni nad vini iz tega okoliša. Restavracija ima visoko oceno spletnih ocenjevalcev. Strežejo tudi veganske jedi.

Postregli so kremno juho iz oranžne buče z mesom iz tunke in vmešano kislo smetano ter z nekaj kapljicami bučnega olja. Na krožniku glavne jedi je bila odlična teletina, podobna stracottu, puran, polnjen s sirom, podobnim liptovskemu s skorjico rdeče pese, sirovim štrukljem z drobtinicami, ajdovo kašo in na majhne koščke narezano dušeno zelenjavico. Vse je bilo zelo dobro. Vrhunec zame pa je bila sladica – međimurska gibanica s kepico odličnega doma pripravljenega bučnega sladoleda. Ko bom spet blizu, se zagotovo oglasim.

(zadnji obisk januarja 2025)

Restoran Terbotz - vino i hrana - restoran Terbotz hrana vino

Trattoria Mio Nonno

(Šmartno pod Šmarno goro, gostilna z italijansko noto, priporočam)

Gostila je nadomestila Bizeljčana, ki je bil dolgo obdobje vaška gostilna z običajnim jedilnikom in picami. Pod blagovno znamko Bizeljčan je oszal le še bed and breakfast z vhodom iz zadnje strani.

Spletna ocena je bila v redu, tudi število ocenjevalcev je za čas, ko je gostilna odprta na novo, zadostno. Običajno ima gostilna kar dobro zasedeno parkirišče, tudi ta podatek priča, da gostje vanjo radi zahajajo.

Ambient je precej prijetnejši od prejšnjega, udobno in toplo vzdušje. Postrežba prijazna.

Na jedilniku imajo italijansko obarvane predjedi, juhe, testenine in rižote, mesno in morsko hrano ter pice po šestnajsti uri. Sladica je kakšna izmed tistih na meniju, nekaj pa jih je naštel še natakar.

Poskusila sva domače ozke rezance z gamberi in vrtnimi šparglji na rdeče. Omaka je bila zelo dobra, šparglji ravno prav skuhani. Edinole en hint – jed je bila že nekoliko mlačna, najbrž zato, ker je čakala drugo glavno jed. Zato bom ob naslednjem obisku predlagala, da naj prinesejo jedi na mizo zaporedno, ko bodo pripravljene v kuhinji in naj ne čakajo drugih. Nič hudega, če ne bi prišlo na mizo vse naenkrat, Druga jed so bili svinski medaljoni s krompirčkom in zelenjavo iz žara. Tudi odlično. Za sladico pa izjemen tiramisu. Je bil zelo konkurenčen tistemu iz Primorke pred leti.

Pri ponovnem obisku nas je bilo nekoliko več. Vse je bilo dobro. Od predjedi naj izpostavim burrato s svežimi paradižniki, tatarski biftek in domači salamin s kozjim sirom. Od testenin domače amatrician in njoke bolognese. Mladci so si privoščili file mignon in bili zadovoljni. Imajo tudi zelo dober tiramisu in čokoladni sufle. Skratka še vedno priporočam.

https://trattoria-mio-nonno.si/

(Zadnji obisk maja 2025)

Galerija okusov

(sodobnejša gurmanska restavracija, Celje, zelo priporočam)

Tokrat nisem bila na lokaciji restavracije, ampak sem bila deležna njihovega cateringa. Vse je bilo odlično vizualno pripravljeno in lepo postreženo.

Okusi so bili odlični, ker je bilo to pred slabim letom, se niti ne spomnim več, kaj vse je bilo na jedilniku, ostal je samo splošen vtis.

Enkrat poskusim še in situ.

(Zadnja izkušnja januarja 2024)

https://www.galerijaokusov.si/

Aquarium

(konoba, Hrvatini, priporočam)

Gostilno smo izbrane, ker je ena redkih okoli Ankarana z dobro oceno. Na hribu, ambient konobe, prijazno osebje.

Nabor hrane od morske do istrske mesne. Vse je bilo okusno, z veseljem se še kdaj vrnem. Se opravičujem, da ni podrobnejšega opisa jedilnika, tam sem bila pred tričetrt leta in ostal je samo splošen vtis.

(zadnji obisk marca 2024)

https://www.facebook.com/aquariumrestavracija/

Gostilna Vida

(gostilna z domiselno hrano, Ljubljana, zelo priporočam)

Zelo prijetno presenečenje. Prijateljici sta izbrali gostilnico na Gornjem trgu za naše decembrsko druženje. Ozek in dolg lokal v srednjeveški hiši. Kuhar deluje za šankom v prvem prostoru, natakarici pa obvladujeta, mislim da tri prostore z mizami. Zelo prijeten ambient se prilega domiselni hrani .

Za predjed konfitiran jajčevec (zmagovalec), dimljena riba na ajdovih blinih in še ena predjed, ki je ne najdem na spletnem meniju. Za glavno nabodala z rdečo peso (zmagovalna), panko piščanec z rižem in odlično solatko in soba rezanci z zelenjavicami, gobami in rakci.. Vse jedi imajo zraven zelo domišljene omake, ki poudarijo slasten okus. Za sladico pa izjemen dateljev kolač (zmagovalec med sladicami) in rižev puding.

(zadnji obisk decembra 2024)

https://gostilnavida.com/

Gostilna Mihovec

 (domača družinska gostilna z modernim pridihom, zelo priporočam, Zgornje Pirniče)

Sobotno kosilo v toplem jesenskem popoldnevu. Na vrtu, v rumeni svetlobi, s padajočim listjem velikega drevesa in s pogledom na hribe na zahodu. Samo še nekaj miz zunaj, za časa kosila so pospravljali vrt in preurejali gredice z zelišči. Zelo prijetno. Kot tudi lastnik, ki je ponudil niz jedi, ki so spodbudile skušnjavo.

Odlična goveja juha z rezanci, korenčkom in koščki govejega mesa. Izjemni njoki z jurčki, okus je bil nekaj posebnega, težko bi določila, katero začiimbno snov so dodali, da je pripeljala do takšnega okusa.  Tudi telečji vrat in pražen krompir sta bila odlična. Solata tudi. Jedi je bilo toliko, da ni bilo prostora za sladico. Morda bi se odločila za štrudl, a je bila peka napovedana za naslednji dan.

(zadnji obisk oktobra 2024)

Domov - Gostilna Mihovec

Gostilna Belšak na Slavkovem domu

(Prijetna gostilna, zelo priporočam, Golo brdo)

Sem mislila, da imam Slavkov dom že med objavami, a verjetno sem bila tam pred 2012, ko sem že začela z blogom. Spominjam se, da sem bila tam nekajkrat, ko je tam bil še Slavkov dom kot planinska koča in je slovel po bikovih prašnikih in zagotovo sem bila tam tudi že po letu 1997, ko ga je prevzel Belšak.

Ambient je prijeten, zunaj in znotraj, postrežbe prijetna. Mizo je dobro rezervirati, saj naključni gostje niso dobili prostora.

Na jedilniku so domače in sezonske jedi, objavljen je na spletni strani. Za predjed smo poskusili marinirane lisičke na popečenem kruhu z omako z bučnim oljem in paštetko z brusnicami. Oboje odlično. Za glavno jed sem poskusila res dobro rižoto z lisičkami. Ravno prav skuhana, ravno pravi okusi so se zlili z rižem. Parmezan bi bil odveč. Sojedca sta imela naravne telečje zrezke, enega z omako z lisičkami. In pražen krompir. Oba sta bila zelo zadovoljna. Solate so bile sveže in ravno prav začinjene. Za sladico sem si privoščila tiramisu z amarettom. Odličen. Sojedca sta  pohvalila sirove štruklje. Kavo imajo samo turško – se prileže za spremembo v časih, ko pijemo samo espresso.

(zadnji obisk septembra 2024)

https://gostilna-belsak.si/

Bistro More

(Ribja okrepčevalnica višjega cenovnega razreda, Pula)

O bistroju sem brala, mislim da v Odprti kuhinji, kjer ga je pohvalil sam chef Bateline David Skoko »Bistro, ki ga vodi star ribič. Dnevni ulov pripravljata dve kuharici, zvesti tradiciji. Tu najdete pravo morsko klasiko – frito misto, sezonske ribe … Bistro More je prekrasna puljska zgodba,« Brala sem tudi v Tripadviserju, kjer je nenavadno, da so nekateri ocenjevalci dali oceno 5, drugi pa 1. Vmesnih vrednosti skorajda ni bilo. Tisti, ki so se pritoževali so pogrešali fish and chips, ni jim bilo všeč vedenje natakarice, motilo jih je, da ni jedilnika s cenami in na koncu kar visok račun glede na použito.

Začetni pristop natakarice je bil zares zanimiv, gost dobi občutek, da ni zares zaželen, čeprav je bilo večino miz praznih, je ponudila mizo ob robu in neprijazno rekla, da naj si gremo ogledat ponudbo v notranje prostore. Bife ima res zanimiv koncept (tu je mišljeno zanimivo kot dobro, ne kot vljuden diplomatski komentar). V vitrini šefu pokažeš kaj in poveš na kak način bi imel pripravljeno. Tam je bilo nekaj vrst rib, hobotnica, škampi, nekaj vrst školjk. Izbrala sva si za začetek dva kraka hobotnice in dva velika škampa na žaru. Ponudili so jih s svežim osočnikom. Odlično. Za glavno jed pa dobre pol kile kovača in dve trlji, kot prilogo pa blitvo s krompirjem. Odlično. Hrana je bila odlično pripravljena, res užitek v tem posebnem bistroju. Le cena je bila nekoliko zasoljena, tako kot so napovedali nekateri ocenjevalci na Tripadviserju. Plačate lahko le z gotovino.

V okrepčevalnici nimajo sladic, je pa sosednji lokal prijetna slaščičarnica s svežimi torticami, kolači in pecivom. Odlično. Tu pa je cena ugodna.

(zadnji obisk maja 2024)

https://www.facebook.com/profile.php?id=574077432630673&paipv=0&eav=Afal3VqhdEKVpOU69pKYFbdw8LhN23g9VHATJsrdcQ3SIwJoUf8FB1UGUVa3ft7IzqQ&_rdr

Gostilna Baščaršija

(Ljubljana, balkanska restavracija, priporočam)

V lokalu se je zvrstilo že nekaj ponudnikov, od picerije do Trubarjeve predklasične hrane. Tokrat pa so mariborski gostinci odprli bosanski lokal še v Ljubljani. Zunaj sedeti je izjemno prijetno, nekaj miz je med Trubarjevo in nabrežjem Ljubljanice, nekaj pa jih je ob vodi. Imeli smo srečo, da smo ujeli zgodnjejesenski sončen dan, ne prevroč in ne prehladen. Mize z rdeče kockastimi prti so oznanjale domačo hrano.

Vse kar je prišlo na mizo od bosanskih predjedi, preko značilnih glavnih jedi, pa vse do odličnih sladic. Posameznih jedi ne bi opisovala, najbolje da si ogledate meni.

(zadnji obisk septembra 2023)

https://www.bascarsija.si/slo

Zanoodle

(Ljubljana, azijski bistro, OK)

V lokalu se je izmenjalo že nekaj ponudnikov z različnimi koncepti. Ta, zadnji, je azijski. Jedla sem neke azijske rezance z rakci, se ne spomnim, kako se jim je reklo, menija pa tudi ni videti na spletni strani, da bi si jih priklicala v spomin. Bili so v redu, celo nekaj svežega koriandra je bilo okusiti (ta okus nekaterim ni pogodu).

Ambient ponudbi ustrezen, postrežba prijetna,

(zadnji obisk oktobra 2023)

Zanoodle | Ljubljana | Facebook

Casa Nova

(Beograd, Italijanska francoska restavracija, če si želite še kaj drugega kot čevape priporočam)

Sicer kot italijanska restavracija ni nič posebnega. Mi, ki živimo bliže tej državi s čudovito mediteransko hrano, smo nekoliko bolj razvajeni. A za Beograd je bilo v redu. Tudi predrago ni, kot bi sklepali iz označbe dveh znakov za evro. Še vedno precej ceneje kot v Ljubljani.

Ambient zunaj, na ulici je prijeten, notri me ni bilo, a po slikah sodeč je precej kičasto, kar pa najbrž ne moti pri kulinaričnem uživanju.

Privoščili sva si markos pasto – penne z mocarelo, rukolo, orehi, pinjolami, olivnim oljem in parmezanom. Samo, da ni bilo mesaJ Testenine so bile povsem korektne, edinole škoda da so bile že malce hladne. In zdi se mi, da so bile malce prepražene, kot to veleva stara jugosovanska kuharska šola. Kakorkoli že, bilo je v redu, tudi jedi, ki so prihajale na sosednje mize so lepo izgledale.

(zadnji obisk oktobra 2023)

Casa Nova | Francusko-Italijanski restoran

Lovac

(Beograd, Alekse Nenadovića 19, tradicionalni restoran, priporočam)

Gostišče z vrtom blizu Slavije. Postrežba nevsiljivo prijetna. Jedilnik s tradicionalnimi jedmi. Posebnost je mali roštiljček, ki ga prinesejo na mizo. Privoščili smo si slednjega z nekaj dodatnimi čevapi, zraven pa šopsko solato in pečene paprike. Za prilogo so prinesli male lepinje in projo – ta je bila še posebej dobra. Tudi nekaj pečenega sira za žar so postregli. Na koncu pa torta Reforma. Odlična – sodi k srbskemu obroku. Kot tudi rakija na začetku za naredit prostor.

(zadnji obisk oktobra 2023)

Početna | Lovac (restoranlovac.rs)

Čevap kod Dekija

(Beograd, Strahinjića bana 71, okrepčevalnica, priporočam)

Po priporočilu sva se za čevape ustavili v manjši čevapđinici nekoliko stran od Skadarlije. Bolj avtentično okolje in bolj pristni okusi. Z glasbeno spremljavo naše mladosti. Jedina malena, Bjelo dugme, Parni valjak, Bajaga. Nekaj miz je zunaj na pločniku pod streho, noranjega ambienta pa nisem šla pogledat, da bi ga lahko opisala. Nekaj se vidi na spletni strani okrepčevalnice.

Vse je bilo odlično. Čevapčiči v lepinji (tisti pravi, ne kot pri Čadu) s čebulo, pikantne klobasice z lepinjo in šopska solata. Zraven Zaječarsko pivo. In na koncu baklava z orehi (bila je malo drugačna, fila med dvema plastema testa in ne toliko namočena) in dunja.

Perfect.

(Zadnji obisk oktobra 2023)

https://www.facebook.com/CevapKodDekija/?locale=sl_SI

Gradska

(Beograd, Mike Alasa 54a, tradicionalna, priporočam)

Restoran ob robu parka, kjer je ograjeno otroško igrišče, ostali del pa namenjen druženju kužkov in lastnikov. Sicer je Dorčol del mesta, kje obnovi ni bilo posvečene velike pozornosti.

Lokal ima mize znotraj, zunaj pa na dveh straneh. Tipična srbska scena s kockastimi prti in izkušenimi natakarji.

Hrana odlična. Za mizo smo imeli neko jed z mešanim mesom in zelenjavo, pohano paprika, polnjeno s kačkavaljem, pečena rebrca, čevapčiče, srbsko in urnebes solato. Zraven pivo Jelen oz. redče vino v mali flaški Nostalgija. Za poslastico pita sa suvim šljivama – odlična. In dunja.

(zadnji obisk oktobra 2023)

 Restoran Gradska | Restoran domaće kuhinje u centru Beograda

Restoran Košuta, Morović

(lovska gostilna, priporočam doživetje)

Dobila sem priporočilo pogostega obiskovalca Beograda, ko sem ga vprašala, kje bi se dalo jesti na poti v Beograd. Če greste v smeri proti Beogradu je kakšnih 2 km po državni meji najprej nadvoz nad cesto, potem pa kakšnih 500 m za tem cestica, ki se odcepi na desni. Zavijete po njej in se peljete naravnost po manj urejeni asfaltirani cesti in po dobrih 2 km naletite na restavracijo. Na računu piše "Vojna ustanova Morović". Kod bi se prestavili v čas pred 40 leti. Deliverance.

Staro gostilniško pohištvo, prti z luknjami od cigaret, krožniki z napol izbrisanim znakom gostilne, natakarica kot v starih socialističnih časih. Gostov je bilo kar nekaj, kar pomeni, da je hrana tam cenjena.

Po priporočilu sva si privoščila golaž (priporočajo divjačinskega) s polento in svežimi bombetkami. Za desert bi z veseljem še palačince, a bi bllo preveč v pričakovanju še večernega obroka v Beogradu.

(zadnji obisk oktobra 2023)

https://restoran-kosuta.business.site/

Moon Sushi & Fusion Food

 (Beograd, bistro, priporočam)

Na tale lokal sem sicer naletela mimogrede, ker sem se najprej napotila v BadSushi v ulici za vogalom, ker je imel oceno 4,8, na Tripadviserju pa celo 5,0. Pa je bil to lokalček na nekem zapuščenem dvorišču (v Beogradu je sicer večin dvorišč v takšnem stanju) v kleti, brez mizic zunaj. Pa to me ni zmotilo, zmotilo me je, da v lokalu ni bilo niti enega gosta. In sem se raje obrnila, kajti suši mora biti svež, in če ni gostov, lahko predvidevamo, da ni prav velikega prometa.  Morda pa je praznemu lokalu botrovalo dejstvo, da Beograjčani raje sedijo zunaj v obljudenih lokalih, kjer se jih opazi, da še koga srečajo. Na poti tja sem na Makedonski ulici videla dva sosednja lokala, ki sta obetala. Lepo urejena , mizice zunaj. Nihala sem med sušijem oz. azijsko fuzijo in gostilno Šumatovac Al Forno, ki ima raznoliko hrano od tradicionalne do pic.

V Moon sicer pride veliko ljudi le na pijačo, mize okoli pa so naročale različice sushija, juhice ali pa udon rezance. Želela sem pojesti nekaj malega, zato sem si naročila šest nigri sushijev s tuno in avokado. Bili so korektno postreženi z wasabijem, ingverjem in sojino omako. Imajo tudi lep izbor sladic, sladoleda z zelenim čajem žal niso imeli, in sem si izbrala tortico iz bele čokolade in malin. Če si v Beogradu želite poleg obrokov z veliko mesa še kaj lažjega, je ta lokal prava izbira.

(zadnji obisk oktobra 2023)

https://moon-sushi.com/