Gostilna Mirje

(Ljubljana, italijanska restavracija)

Gostilne  na tej lokaciji se spomnim še iz študentskih časov. V socialističnih časih je bila tipična beznica s stalnimi gosti za šankom. Najbrž so stregli pretežno pijačo, hrane se ne spomnim. Tja sem zašla le enkrat, ko smo se po nekem dogodku na fakulteti študentje in profesorji družni napotili tja na pijačo. Spominjam se, da jo je ena izmed docentk, ki je izvirala iz krajev ob italijanski meji poimenovala »betula«. V devetdesetih letih se je tja naselila prva italijanska restavracija, tam sem bila morda enkrat na pici in enkrat na testeninah. Nič posebnega, najbrž zato, ker so imeli študentska kosila, ki pa običajno znižajo raven gostilne.

Ob zadnjem obisku pa sem bila prvič v prenovljeni restavraciji in bila prijetno presenečena. Nudijo dnevno ponudbo jedi, na jedilniku je tudi stalna ponudba. Kosila dajejo tudi na študentske bone, upam da ne bo to znižalo kvalitete. Postreženo je bilo dobro, od predjedi, juh do glavnih jedi. Prijetno presenečenje so bile sladice, od sladoledov, preko canolov pa do milefolije.

Ambient prijeten, osebje prijazno.

Če se boste mudili v bližini, kar zavijte tja.

(zadnji obisk aprila 2018)

Luda

že zaprta

(Ljubljana, okrepčevalnica, izjemno priporočam)

Že kakšno leto, mislim, da odkar so okrepčevalnico odprli, sem se odpravljala na poizkušnjo te okrepčevalnice, saj so priporočila prihajala iz različnih strani, seveda tistih, katerih priporočilo cenim. Uradno ji sicer rečejo okrepčevalnica, morda bi se temu tipu gostišča bolj podal naziv bistro ali pa restavracija po meri človeka. Ali nekaj takšnega. Okrepčevalnico si namreč zamišljam bolj kot tip gostilne, kjer dobiš jedi na žlico ali pa na enem krožniku vse skupaj. Tu pa imajo pretanjeno zamišljene jedi v več hodih. Kakorkoli že, naj skrajšam, hrana tu je izjemna. In postrežena v prijetnem ambientu. Če ste kaj sledili mojemu blogu, ste najbrž že ugotovili, da sem bolj pristaš prijetnega, domačega z okusom opremljenega ambienta, kot pa restavracij s fino pogrnjenimi mizami, v belo oblečenimi stoli in pretirano prijaznimi ali pa celo zaradi finosti restavracije, že nekoliko arogantnimi natakarji.

Torej v Ludi je prijeten asketski, a domač ambient, brez prtov, z lesenimi mizami in stoli in lesenimi okni, ki jih imajo stare hiše v tem delu Ljubljane. In izjemno prijetna postrežba, pa še lastnik, ki je ob prihodu vneto sekljal v kuhinji, naju je s prijateljico, s katero sva obiskali okrepčevalnico, ob odhodu prijazno pozdravil in nama pridržal izhodna vrata.

Pa končno k hrani, zaradi katere doživetja sva prišli prav sem. Jedilnik menjajo na vsake štirinajst dni. Lahko dobite degustacijski meni s petimi hodi, lahko pa izberete samo dva ali tri hode z glavno jedjo. Na jedilniku sta dve predjedi, ena juhica in ena v trdni obliki, tri glavne jedi in dve sladici. Za lažjo predstavo naj kar napišem kaj je bilo tokrat na voljo. Za predjed si lahko izbiral med juho iz suhih paradižnikov s čudovito penasto mocarelo (si ne predstavljam, kako so jo lahko naredili tako dobro), ocvrto baziliko in krutoni ter piščančjim parfejem na krompirjevi peni z rakovimi drobtinami.  Za glavno jed med zeliščnimi njoki z gozdnimi gobami, šalotko in kislo smetano ter filejem divjega prašiča (izjemno mehak, kar topil se je v ustih) na kremi iz zelene, robidami in rdečo peso. Za glavno jed je bilo možno naročiti tudi ribeye s šitakami. Za sladico pa si lahko izbiral med pečenimi breskvami z izjemnim mandljevim sladoledom, piškotom in žafranom ter korenjevim biskvitom s korenjevo kremo, karamelo in nutelinim sladoledom. Aja, pa še za dobrodošlico je na mizo priromalo odlično dimljeno slano maslo z rdečim poprom in bagetami. Vsi okusi sestavljenih jedi so se idealno prepletali. Tudi z vizualno izkušnjo na krožniku postavljenega. Brbončice še nekaj dni po tej gurmanski izkušnji veselo zatrepetajo od ugodja ob spominu na zaužito jedačo.

Zraven sva si zaradi divjega prašiča privoščili po kozarček rdeče Gordie (iz Kolombana nad Ankaranom).

Izjemno. Sami presežniki. Pravzaprav bi lahko v blogu uvedla novo kategorijo, ki bi še presegla stopnjo zelo priporočam. Izjemno priporočam. In sem jo.

(zadnji obisk septembra 2015)

http://www.luda.si/

Gostilna dela

(Ljubljana, okrepčevalnica)

Gostilna dela socialno podjetje, ki zaposluje mlade z manj priložnostmi za zaposlitev, najdete pa jo prav blizu najboljšega čevljarja v mestu.

Majhen lokal s prijetnim ambientom, okusno opremljenim, polnim zanimivih podrobnosti.  Čeprav hrano pripravijo tudi za s seboj, se je prijetno usesti in hrano uživati skupaj s prijetnim vzdušjem, ki ga ustvarja osebje, ki nam skoraj na očeh pripravlja hrano in prijazno postreže ter vrvež gostov, ki na gosto sedijo za maloštevilnimi mizami.

Za dobrodošlico priroma na mizo steklenica hladne vode z vejico mete. Česa več si ob kosilu v delovnem dnevu skoraj ne moremo želeti. Vsak dan je na izbiro nekaj zdravo sestavljenih jedi, ki jih postrežejo na skupnem krožniku. Ta dan je bila na voljo špinačna juha, zelena mešana solata s čičeriko in tremi piščančjimi nabodali, mešana solata s popečenimi bučkami, kumarično krompirjeva solata in pohan oslič, njoki z zelenjavo ter sirovi ali orehovi štruklji. Za vsak okus se najde kaj. Ponudba se spreminja dnevno, zato si je najbolje prej ogledati njihovo facebook spletno stran z dnevnim jedilnikom. Izbrala sem si nabodalca, zelo okusno jed z glikemičnim indeksom 7. Edina težava zame je bila nekoliko prevelika porcija. Jaz sem se kljub vsemu potrudila in pojedla vse. Tako smo se naučili. Saj veste, hrane se ne meče stran. Zato morda priporočilo gostilni, da pripravljajo tudi polovične porcije. In prav zaradi obilnega obroka si nisem privoščila sladice, ki si jo sicer vedno. Saj veste, »to je drug predal« in brez sladice (ki ima najbrž nekoliko višji glikemični indeks), pač ne gre. Imeli so jabolčne rezine, prav lepo so izgledale.

(zadnji obisk aprila 2016)

https://sl-si.facebook.com/Gostilnadela

Chuty's

(Ljubljana, tajska hrana, priporočam)

Prej:
Tajska ulična hrana. Do odprtja Chuty'sa je veljalo, da imajo hrano, najbolj podobno tajski, v Thai Inn Pubu. Po moje jo je Chuty's prekašal, hrana tu je super. Gre sicer za lokal, ki nudi ulično hrano, pripravljeno pred vami. Lahko jo nesete s seboj ali pa pojeste tam. Težko jo je označiti kot »hitro prehrano«, saj priprava terja kar nekaj časa, ker obrok začno pripravljati šele, ko ste ga naročili, in ko pride na vrsto. Zato si kar vzemite čas in v miru počakajte in potem še v miru pojejte. V majhnem lokalu stoji nekaj visokih mizic z barskimi stolčki, a je dovolj, da sede pojeste tajski obrok. Skozi okno vidite, da so sestavine jedi, ki jih dodajajo v vok sveže in to se okusi tudi pri jedeh. Tokrat sem izbrala Pad Thai, bil je odličen. Nudijo še Tom Yum, Tom Kha, Satai, razne vrste karijev, spomladanske zavitke, pečene riževe rezance in pečeni riž, tajsko juho in še nekaj drugih jedi.
Sedaj
Tajska hrana v bolj fini restavraciji. Chuty's se je medtem preselil na ulico Josipine Turnograjske. Sedaj je bolj fina restavracija s tajsko hrano, nič več ulična. Hrana je še vedno dobra. V času kosil, dobite tudi predlog ugodnejše ponudbe za tri glavne jedi. Tam smo že poskusili pad Thai, Rumeni curry, pad see ew in pad ga praw. Vse je bilo zelo dobro. Ob zadnjem obisku sem poskusila tudi odličen creme brulee, pripravljen iz pandan listov in mladega kokosa.
Tudi ob ponovnem obisku sem predse dobila odlično kosilo!

(zadnji obisk novembra 2024)

http://chutys.com/domov.html

Thai inn pub

(Ljubljana, tajska restavracija)

V prijetnem okraju, obkroženem s fakultetami, na robu parka med Rimsko in Aškerčevo je tajska restavracija z veliko mlade energije. Mlade energije zato, ker vanjo zaradi študentskih bonov zahaja precej študentov. Tisti, ki so že bili na Tajskem pravijo, da je med ljubljanskimi restavracijami  hrana tam najbolj podobna originalni. Bo že držalo, meni gre v slast. Če boste naročili belo vino, se prej prepričajte, da bo hladno. Zgodilo se je namreč, da je na mizo priromal kozarec toplega.

(zadnji obisk oktober 2016)

http://thaipub.si/