Romansa

Ljubljana, bivši Gril v Maxiju (restavracija s kosili, priporočam)

Z Romanso so naredili v Maxiju uspešno spremembo, čeprav nekateri morda pogrešajo legendarni Gril s picami in pivom, ne preveč dobrimi paštami, dobrimi sirovimi gratiniranimi palačinkami in maxi rezino. Slednjo se še dobi, sicer pa je izbor jedi precej bolj dodelan, najbrž zaradi kuharja Adamljeta. Jedilnik a la carte je morda predolgo enak, a jedi so domišljene. Posebno pohvalo pa si Romansa zasluži tudi za kosila, kjer so na jedilniku vedno izbrane jedi – od juhe, glavne jedi s solato, do sladice.

Je pa Maxiju glede na članek v Nedelu mojster Adamlje odšel v Velenje. Moram spet enkrat v Romanso, da poskusim, če še imajo mojo zvezdico.

Sem bila tam. Oktobra 2015. V Romansi se trudijo, a hrana nima več tistega, kar naredi restavracijo odlično.

Septembra 2017 je bilo kosilo zelo dobro.

V 2023 je kosilo še vedno zelo dobro. In izjemno prijazna postrežba.

(zadnji obisk julija 2023)

http://www.maxi.si/si/restavracija-romansa-1971/

Gostilna Pečnikar

Šentjakob (domača gostilna, priporočam)

V Novakovo gostilno v Šentjakobu sem običajno zašla s kakšno prijateljsko družbo ob posebnih priložnostih. Tja zahajamo že dolga leta, če se prav spominjam sem bila tam prvič pred kakšnimi dvajsetimi leti po nasvetu prijateljice, ki je tja s svojo oblikovalsko družbo hodila na nedeljska kosila. Ambient je domače prijeten, za zaključene družbe v kmečki sobi, poleti pa v prijetni senci pod divjimi kostanji. Izbor hrane je še vedno podoben kot takrat. Domač. Goveja juha s fritati, jetrnimi cmoki, rezanci. Pečenke, pohane kure, biftki in drugo meso. Restan krompir. Postrvi in blitva s krompirjem. Solata. Naštela sem samo tiste bolj orto domače jedi, ki jim običajno podležem, sicer pa se na jedilniku najde še kaj drugega. Imajo tudi izjemen izbor sladic, od solmoškega žličnika, preko profiterol, zavitkov, palačink, do raznih sadnih kupol. Jaz sem si tokrat privoščila kuhano postrv in blitvo s krompirjem. Pred tem sem pri sosedi poskusila špargelj na žaru. Na koncu pa jagode s smetano. Vse je bilo odlično.

Torej, če si zaželite domače hrane s prijetno postrežbo, je to prava gostilna za vas. Le prej je dobro rezervirati, ker dober glas seže v deveto vas in je gostilna velikokrat polna.

(Zadnji obisk maj 2014)

http://www.gostilna-pecnikar.si/

Konoba Klarići

Klarići, Roverija (istrska domača konoba, zelo priporočam)

Roverija je območje, ki zajema nekaj vasi okoli Juršićev, kraja ob cesti med Svetvinčentom in Vodnjanom. Roverija zato, ker je tam veliko hrastov (Quercus petraea, it. rovere). Sicer to območje spada po besedah lokalnih prebivalcev že v Vlašijo, Bezačija naj bi se namreč nehala nekje v Bokordićih. No tistim, ki često ne zahajate na ta področja najbrž to ne bo veliko pomenilo, če pa se boste ustavili v omenjeni konobi, boste na steni opazili lesen izvesek, kjer piše »Rovarija« in vas bo morda začelo zanimati kaj to je. Ta krajevni opis je pomemben tudi zaradi tega, da boste našli prave Klariće. Navigacijska naprava vam namreč da možnost izbire treh lokacij Klarićev, dveh blizu Buj oz. Motovuna ali Buzeta in te, poleg katere se pojavi tudi izbira Butkovići. Ti so pravi.

Že kakšno leto bo, odkar sva od domačina dobila priporočilo za obisk te konobe. Ker še ni sezona, sva raje najprej poklicala, če je sploh odprto. Iz zadihanega in vedrega glasu gospodinje se je dalo slutiti, da imajo polno dela in, da sva dobrodošla. Že zunanjost je precej bolj vabljiva, kot pri večini agroturizmov. Vaško okolje je urejeno, brez zapuščenih avtomobilov, železnine ali česa podobnega. Skratka gostinski lokal, ki vabi. V notranjosti je vrvelo od klepeta italijanskih gostov, ki jih je pripeljal avtobus. Bili so ravno pri juhi. Pred tem so dobili narezek pršuta in sira, po tem tri vrste domačih testenin, po tem boškarina izpod peke s krompirjem in mešano solato in na koncu panakoto z ne vem čim. Poleg strežejo malvazijo ali pa merlot – teran (istrski). Na jedilniku imajo same domače jedi. Njoke, raviole s sirom, istrske testenine z omakami s tartufi, gobami in pršutom, golažem od boškarina, divjačinskim golažem in še s čim. Izpod peke, ki jo je treba naročiti dan prej in za 6 – 8 oseb pa dobite boškarina, svinjino, osla ali pa jagenjčka. Pečeno s krompirjem. Sicer pa vam meso spečejo tudi na žaru, poleg pa dobite pečen krompir. Kot se za istrsko konobo spodobi imajo tudi ombolo ali klobasico s kislim zeljem.

Midva sva se odločila za juho od boškarina, eden za njoke z golažem in drugi za raviole, polnjene s sirom in smetanovo omako z gobicami in pršutom. Smetanova omaka sicer ni med mojimi najljubšimi, a tu se je odlično podala k ostalim sestavinam, posebej raviolom, za katere lahko rečem, da v gostilni še nisem okusila tako dobrih. Tudi njoki z golažem so bili odlični. Porcije so tako velike, da je dovolj tudi ena za dva, posebej, če si privoščite še kakšno predjed ali sladico. Za sladico sem si izbrala palačinke z marmelado. Sveže pečene s hrustljavim robom, kar je dandanes že redkost. V nemalo gostilnah namreč palačinke spečejo vnaprej in jih potem grejejo v mikrovalovki.

Skratka vse je bilo odlično in v konobo se zagotovo še vrneva. Najprej bo treba poskusiti dobrote izpod peke, ki sva jih lahko tokrat samo vonjala in pogledovala na obloženo mizo italijanskih gostov na sosednji mizi (bilo naju je premalo in nisva naročila dan prej).

Ob enem izmed naslednjih obiskov, sicer še nismo prišli do ponudne izpod peke, ker nas je bilo premalo. Smo pa med drugim poskusili tudi mešano meso s krompirjem. Odlično! Le še enkrat naj vas opozorim, da so zelo velike porcije in, da je za normalne jedce skoraj dovolj, če dva posesta eno.

No, in ob enem izmed naslednjih obiskov smo naročili meso izpod peke, pa tudi v pečici pečeno teletino. Zares odlično! Meso se je topilo v ustih, za pohvalit pa je tudi pečen kromir. Eno z drugim in domačo solato. Je pa treba po tem obilnem prehranjevanju na koncu zvrniti kakšno bisko.

(zadnji obisk oktobra 2016)

https://konobaklarici.fullbusiness.com/

Strelec

Ljubljana na Ljubljanskem gradu (fina kuhinja na osnovi etnološke ekspertize, priporočam)

Ambient je zelo grajski. Priporočam vam, da se v stolp, kjer je restavracija, podate peš, po zavitih stopnicah, skozi etaže, kjer je sedaj vinska klet, včasih pa so bile tam bržkone precej drugačne vsebine. Ko prispete v vrhnje nadstropje, uzrete precej romantičen ambient, s stenskimi poslikavami slovenskega izročila, pogledom skozi okno na večerno osvetljeno Ljubljano in prijetno opremljen prostor z kramljajočimi gosti. Akustika sicer ni najboljša, ker se tistih nekaj gostov, ki so v manjši restavraciji, sliši kot neke vrste glasnejšo zvočno kuliso. A nič zato. Za mizo s prijatelji je prijetno. Naročilo je ob etnološko začinjenem jedilniku in samozavestnih natakarjih precej enostavno. Le imena jedi so me malo zmotila. Morda naj bi bila duhovita, a jaz osebno imam raje, če je jed že naslovljena s tem kar je. Glede na to, da gre za počasno hrano in zato tudi nekoliko bolj zapletene krožnike, pa morda tudi imena niso tako napačna. Posamezni deli krožnikov so bili zelo zanimivi, tudi v ustih so se lepo zlivali v celote, ko si jih sestavljal enega z drugim. Tudi pri sladici. Skratka, pojdite poskusit, morda z boljšo polovico. V tem primeru si morate vsekakor rezervirati mizo z romantičnim pogledom skozi okno, če greste poleti, pa ni problema, ker sedite na obzidju, od koder se lepo vidi na obe strani. V vsakem primeru pa bodite pripravljeni na to, da boste morali denarnico nekoliko bolj odpreti.

Ob zadnjem obisku odlično kosilo!

In še bolj zadnjem obisku izjemna večerja.

(zadnji obisk maja 2022)

http://www.kaval-group.si/STRELEC,,restavracija.htm

Rodizio do Brasil

že zaprto

Ljubljana (brazilska restavracija, priporočam ljubiteljem mesa)

Ni še dolgo, odprli so jo v prostorih bivšega Lovca. Tlaki in pohištvo so še isti kot v prejšnji izdaji gostilne z italijanskim nadihom, le na stenah se najde kakšna bolj živahna in močna barva. Rdeča, rumena, zelena. In pri oknu ene izmed sob stoji bananovec s pravimi plodovi banan. Vedno, ko stopim v te prostore, se spomnim starih post gimnazijskih časov, ko v Ljubljani še ni bilo kaj posebej drugega kot Šestica, Čad, Ljudska kuhinja, Parma, Gril, Vesolje, Lipa in Lovec. K Lovcu se je šlo, če si želel srečati kolege, ki so stanovali v predelu, ki ga omejuje Prešernova, Rimska, Igriška in Gregorčičeva. Ko so se že premaknili iz Vesolja. Lovec je bil takrat še taka prava socialistična gostilna, običajno se je druščina zbirala v prvi sobi, kjer je bil šank. In je še danes (šank). V Rodiziu do Brazil. Shema prehranjevanja je preprosta. Na krožnik si nabereš vse sorte zelenjavic, sirov in drugih prilog in čakaš, da Brazilec ali pa Slovenec preoblečen v Brazilca pride do tebe z dolgim nabodalom, kjer je kos mesa in ti ga pred teboj odreže. Meso je odlično, sveže spečeno. Za mesojedce torej odlična varianta. In tudi vegetarijanec lahko preživi, če ga le preveč ne vznemiri pogled na krvave kose mesa na sosednjih krožnikih. Zelenjavnega izbora je namreč dovolj, imajo pa tudi neko opcijo z ribo. Sladic še nisem doživela, o tem dopišem ob prvi priložnosti.

(Zadnji obisk marec 2014)

http://rodizio-brasil.com/