All beccaccia

Valbandon (konoba z istrsko kuhinjo, priporočam)

Že dolgo sem imela to konobo na seznamu gostišč, ki jih je treba poskusiti. V Istra gourmet je bila namreč odlično ocenjena v kategoriji konob. Pa smo poskusili.

Sredi Valbandona, naselja z večinoma novejšimi hišami, so na večjem zemljišču združili penzion z bazenom in konobo. Vse v na novo zgrajenih poslopjih, v prijetnem okolju. Pravzaprav neke vrste oazi sredi naselja. Ambient torej prijeten, tudi konoba je okusno opremljena. Zunaj so mize pod neke vrste baladurjem, torej v senci, znotraj pa ob kaminu, v katerem gori ogenj vsak dan. To pomeni, da vsak dan na ognjišču pripravljajo istrske specialitete. To kar smo pogrešali v Klarićih, smo našli tu: Meso izpod ćripnje lahko naročimo tudi za eno osebo. Pripravijo ga naprej na zalogo in ga ni treba naročati en dan vnaprej in za najmanj osem oseb. To je smiselno, kajti gotovo se najde toliko gostov, ki si zaželijo tako pripravljeno meso in ga pospravijo. Postrežba je bila v redu, lastnik je bil korekten, najbrž pa je imel slab dan, bil je namreč nekoliko resigniran, verjetno pa le nekoliko utrujen – od sezone, pa tudi od majhnih otrok. Dopoldan, ko smo rezervirali, je bilo iz ozadja slišati otroški jok.

Hrana je bila odlična. Imajo istrsko kuhinjo, za predjed pršut, sir, fritajo, za glavno domače testenine ali rižote z istrskimi omakami (tartufi, jurčki, šparglji, golaž domače kokoši, divjačina), za glavno jagnjetino, teletino in svinjino izpod ćripnje, boškarina, biftke,…, Imajo pa tudi morski izbor, a je na jedilniku šele na drugem mestu. Domače lignje, škampe, bela riba. Za sladico pa imajo tudi kar nekaj izbire. Na jedilniku me je presenetila prekmurska gibanica.

Tokrat sva poskusila domače raviole, polnjene s skuto v omaki iz jurčkov. Bili so odlični – samo jurčki natur z začimbami, brez kakšnih smetanastih oblivov. Potem pa še telečje krače izpod čripnje s krompirjem. Odlično. Poleg pa mešanica zelenih solat z okusnim paradižnikom. Tu se jim je morda malo zalomilo, ker je bila solata zmešana verjetno prehitro, glede na prihod na mizo. Na koncu pa še jabolčni štrudl. Pripravljen je bil z listnatim testom, kot to počnejo na primorskem, okus je bil zelo dober, a okusilo se je, da je bil pogret v mikrovalovki.

Z vsem skupaj sva bila zelo zadovoljna in se bova, če bo priložnost nanesla, še vrnila. Če boste na tem koncu, vam obisk v konobi vsekakor priporočam.

Kar nekaj časa sem iskala kaj naj bi beccaccia bila. No, po guglanju sem končno našla tudi slovensko ime za Scolopax rustcola - veliki kljunač.

(zadnji obisk september 2014)

http://beccaccia.incroatia.info/

Druga violina

Ljubljana (gostilna za vsak dan)

Druga violina je gostilna s posebnim namenom, zato ima poleg vseh ostalih razlogov še dodatnega za obisk. Tja smo šli vročega poletnega dne in k sreči dobili prostor zunaj pod senčikom. Ki pa ni bil navaden senčnik, iz njega so pršile drobne kapljice za osvežitev. Kot v Gardalandu.

Postrežba je prijazna, mlada dekleta polna energije sprejemajo naročila in strežejo. Ambient je staro ljubljanski, na ulici ali znotraj. Vsak, ki je odtod doma, bo že vedel za kaj gre. Za vrvež okoli po ulici, za stara pročelja, ki se nagibajo na mimoidoče, za poseben vonj stare Ljubljane in spomine na mlajše čase.

Meni ima nekaj klasičnih jedi, nekaj posebno slovenskih, pa tudi vsakodnevni nabor kosil.

Če boste šli mimo ali iskali primerno lokacijo za kosilo, velja vsekakor poskusiti.

(zadnji obisk julija 2014)

https://www.facebook.com/drugaviolina

Dvorni bar

Ljubljana (bar, kjer čez dan dobite tudi kosila, zvečer pa tapase, priporočam za kosila)

Ljubljana je z Dvornim barom na Dvornem trgu pridobila poseben lokal, ki je predvsem bar. Prostor za druženje ob pijači. Dobrem vinu, pa tudi prigrizkih. Tapasi so zelo dobro, prav tako tudi kosila, katerih jedi so vedno vabljive in nekaj posebnega. Kosila so bila ob vsakem obisku zelo dobra. Domiselno izbrane jedi in prava kombinacija okusov. Torej neko kulinarično, ali če hočete, gurmansko doživetje. Poleg tega proti koncu tedna prirejajo tudi glasbene dogodke, ki dodatno pripomorejo k večplastnosti izkušnje. Postrežba je bila v povprečju v redu, se je pa našel kdaj pa kdaj kakšen natakar ali manager s svojimi muhami. Se zgodi in ni takšna reč, da bi zamerili lokalu v celoti.

Ponovno 2021.

Kosila so zelo dobra, postrežba je odlična!

Edino redno ponudbo tapasov in drugih jedi bi lahko nekoliko osvežili. Človek bi v poletni vročini ob kozarčku roseja rad piknil kakšno osvežujočo reč, pa je razen oliv ni. Npr. gamberi s peperončini in česnom so pretrdi in plavajo v močno mastni omaki.

2023 o dnevnih kosilih

Res izjemno dobra kosila. Vsak dan nekaj drugega in izbirate lahko med dvemi glavnimi jedmi. Vedno sveža juha in običajno doma pripravljena sladica. Sveže pripravljene jedi, kot bi jedli doma. Imeti morajo dobrega kuharja z domišljijo :) Pogosto grem tja prav zaradi vsega tega in še posebej zaradi izjemno prijaznega osebja.

poleti 2023

Cene kosil so v zadnjem času močno zasolili. Hrana je sicer še vedno dobra.

2025

V dvorni bar še kar redno hodim na kosila. Hrana je odlična, vedno sta na meniju dve glavni jedi, pripravljeni z občutkom. In vedno odlična sladica. Osebje izjemno prijazno.

(Na višje cene kosil smo se v Ljubljani že navadili:))

(zadnji obisk aprila 2025)

http://www.dvornibar.net/

Laziz

že zaprto

Ljubljana (egiptovska restavracija)

S prijateljicami smo iskale novo lokacijo za naše redno druženje. Marsikatero smo že preizkusile, kakšna izmed njih se nam ni zdela primerna za naš tip druženja, tale pa je bila za nas nekaj novega, čeprav že kar nekaj časa deluje v ljubljanskih Mostah, nasproti gimnazije. In prav ta lokacija nam je ponudila posebno doživetje. Ko smo se v toplem poletnem večeru zbirale pred restavracijo, smo bile priča nenavadnemu dogajanju. Najprej smo opazili nadobudnega mladeniča, ki mu je par prišel odpreti stranska vrata gimnazije. Naslednja scena je bila, ko je taisti mladenič vodil urejeno mladenko z zavezanimi očmi v poslopje gimnazije. Za mizo v restavraciji se je usedla gospa, mama mladenke, ki jo je pripeljala in nam razložila naslednjo zgodbo. Mladenka ni vedela, kam in zakaj jo je pripeljala. Mladenič naj bi jo v prostorih gimnazije, točno tam kjer sta se pred leti spoznala, zasnubil, po tem pa odpeljal na predporočno potovanje. Si predstavljate? Kot v filmu.

V egiptovski restavracije smo bile edine gostje. Najprej smo si zaželele v »puščavski šotor«, nekakšen lounge v kleti restavracije, kjer lahko sediš na blazinah in obeduješ kot v puščavi. A zaradi kleti je prostor precej zatohel, zato smo se kaj kmalu premaknile v zgornje prostore. Postrežba prijazna, v kuhinji eksotični (najbrž egipčanski) kuhar, hrana mesna in vegetarijanska, zanimive jedi, velja jih poskusiti čim več. Vsekakor priporočam obisk, če želite poskusiti tipične egipčanske jedi, hrano pripravljen na drugačen način.
Laziz so medtem zaprli. Očitno je julija 2014 bila ena zadnjih možnosti za obisk te restavracije.

(zadnji obisk julija 2014)

Gostilna Kovač

Tomačevo (boljša domača gostilna, zelo priporočam)

Že nekaj let me pot ni zanesla h Kovaču. Tokrat je bila priložnost in gostilno sem vedno imela v čislih. Zato ni bilo ovir za hitro kosilce z mamo. Ambient je prijeten, domač, a hkrati urejen. Natakar je bil ravno pravšen, prijazen, vedel je vse o jedeh, ki jih je priporočal in stregel, o vinu, a hkrati ne vsiljiv, kot se to zgodi v premnogokaterih (ni v SSKJ) gostiščih. Skratka, ko se usedete, se počutite prjetno in pripravljeni za kulinarično dogodivščino.

Takoj na šanku postrežejo dobrodošlico – suho slivo, namočeno v žganju. Nisva si hoteli privoščiti premočnega kosila, zato sva poskusili od natakarja priporočene domače rezance s tarufi, lisičkami in gamberi. Odlično. Za glavno jed kovačev zrezek, z omako iz jurčkov in poleg s kuhanim krompirjem, po katerem je bil rahlo posut svež petršilj. Tudi to je bilo odlično. Zraven tega mešana zelenolistnata solata (olivčka in balzamika prinesejo). In za sladico domača mandljevo čokoladna torta brez moke in domači sladoledi – pehtran, oreh, suha sliva, borovnica, limona,… Imajo tudi lep izbor odprtih vin, privošćili sva si rdečega, mislim da je bil Kristančičev cabernet, ali pa cabernet merlot, ali nekaj takšnega. Zagotovo pa vem, da je bil dober in, da se je dobro podal h kosilcu.

Edina težava je, da je gostilna odprta samo preko tedna, v soboto in nedeljo pa počivajo. Skratka, če imate med tednom čas, vam obisk toplo priporočam.

Ob pred zadnjem obisku je bilo vse še na isti visoki ravni. Vse je bilo odlično - kapesanta na žaru, karpačo mečarice, rižota z jurčki, rižota z bučkami in gamberi. Pravzaprav tako dobre rižote že dolgo nisem jedla v kakšni gostilni. In najbolj izjemno na koncu - torta z malinami in maskarponejem z nekim v usti topečim se pokrovom z maslenim okusom. Še pridemo!

In še smo prišli! Ob zadnjem obisku se je izkazal izjemno hrustljajoč, ravno prav pečen pohan piščanec. Če me spomin ne vara, tako dobrega še nisem jedla.

In spet ponovno tam. Tokratno odkritje je panakota s karamelom.

(zadnji obisk decembra 2025)

http://www.gostilnakovac.eu/home.php