(Ljubljana, pizzerija, priporočam)
Bogate pice, domiselno postrežene na lesenih deskah. Za nas,
ki imamo malo manjše želodčke, je dovolj ena za dva. Dober izbor piva
(Reservoir dogs Single blondie).
Tudi kavo dobro skuhajo, da o odličnem tiramisuju ne
govorimo.
Spletne strani nisem našla, picerijo pa najdete na Gornjem
trgu tam, kjer je bila včasih gostilna Pri Amerikancu.
(zadnji obisk novembra
2022)
(La Spezia, pekarna, zelo priporočam)
Redki biseri po mestih so tudi dobre domače pekarne, kjer
lahko kupimo dober kruh za zajtrk ali malico, ko smo na obisku v tujem mestu. V
La Spezii sva našla eno v centru, blizu obale. Odlične bagete, fokače, kruh,
rogljički in druge lokalne dobrote.
https://punto-caldo-casalini-panificio-la-spezia.business.site/
(Zadnji obisk oktobra
2022)
(Dunaj, italijanska restavracija, zelo priporočam)
Kaj takega na Dunaju nisva pričakovala. Na Annagasse sva
bila usmerjena, ko sva spraševala, kje na Dunaju bi dobila odličen dunajski
zrezek. Pa je bil jedilnik poln privlačnih italijanskih jedi, ki se mu nisva
mogla upreti in wienerschnitzle pustila za drugo priložnost. Restavracija je
bila polna, mesto za mizo je treba rezervirati vnaprej. Ambient je ravno prav
domačen, natakarji profesionalni. Iz fotografij na steni je moč razbrati, da je
občasen gost v restavraciji tudi avstrijski predsednik.
Za pogrinjek prinesejo tanke fokače, ki so odlične z olivnim
oljem. Poskusila sva rižoto z gamberi in
pečenega brancina. Oboje je bilo odlično. Nikoli ne bom pozabila tiramisuja s
kostanji. Izjemno.
https://www.ristorante-sole.at/
(zadnji obisk novembra
2022)
(La Spezia, priporočam)
Še ena gostilna s tipičnimi
italijanskimi jedmi, ki jo je priporočil domačin Franco. Morda še bolj nagnetene
mize kot v prejšnji trattorii. Prav tako belo pogrnjene mize in centralna
svetloba. Polno domačinov. Dober znak. Baje imajo najboljšo pizzo v mestu. Ker
je bilo zvečer smo raje posegli po morski hrani.
Spet mešane morske predjedi.
Enako dobre kot v prejšnji gostilni. Hobotnica, marinirani inčuni, kozice, dve
vrsti školjk, kozice v majonezni omaki, ocvrtki. Malo me je zmotilo, ker so
dodali tudi dimljenega lososa, ki pa najbrž ni tipična ligurska jed J. Verjetno
pa je moderen med domačini. Za naslednjo jed fritto misto, za moj okus odličen.
In pa špageti z morskimi sadeži, ki so bili še bolj obilni kot v gostilni iz
prejšnjega bloga. Bili pa so v prejšnji gostilni bolj okusni (bolj pretanjeno
narejeni). Po moje 300 g testenin.
Seveda je na krožniku ostalo več kot polovico. Za sladico so sicer ponujali
nonino torto - pito z jajčno limonino kremo, a je nisem naročila, ker je bila
pretežka za po tako obilnem obroku, zato sem se odločila za lešnikov tartuf.
Ravno prav. In Fernetto.
(zadnji obisk oktobra 2022)
https://it-it.facebook.com/people/O-sole-mio/100068625609698/
(La Spezia, trattoria, priporočam)
V vsakem kraju so najboljše tiste
z lokalno hrano, kamor zahajajo domačini. Franco je priporočil tole in še eno,
ki bo opisana v naslednjem blogu.
Polno zasedena gostilna, čeprav
so mize nagnetene. Leseni stoli, mize pogrnjene s svežimi belimi prti.
Osvetljava s stropa, nobene diskretne svetlobe nad vsako mizo posebej. Prijeten
pogovor za vsako mizo, domačno žuborenje pogovorov. Lastnik kroži med mizami in
sprejema naročila. Člani družine strežejo. Družinska gostilna.
Za predjed smo dobili na mizo več
različnih jedi. Naj bi bilo samo za dve osebi (za mizo smo bili štirje), miza
pa je bila polna različnih krožnikov (krat dva). Školjke, marinirani sardoni,
polnjene školjke s tuno, hobotnica s krompirjem, paradižnikova omaka na kruhu,
zeljna solata s še nečim in majonezo, kumarična solata, še kakšni dve jedi sta
bili, pa se ne spomnim več prav dobro. Zraven domače belo vino. Že po tem sem
bila sita. Potem je prišla na vrsto pašta. Eni so jedli z morskimi sadeži,
drugi z rakom, meni, ki sem oklevala zaradi že napolnjenega želodca, mi je
lastnih prinesel po njegovih besedah »pasta tipica italiana«. Špageti z odlično
začinjeno paradižnikovo omako in naribano mozzarelo buffala so bili res izjemni.
Zraven postrežejo še čili v olivnem olju, tako da se lahko po okusu dodaja
ostrino. A krožnik je bil res poln, po mojem so dali 200 g testenin na osebo,
tako da je bilo težko pojesti vse. Žal. Na koncu pa še tiramisu, ki pa je bil
nekoliko drugačen. Kot da bi bil brez maskarponeja, samo rumenjak s sladkorjem,
tak ki ga je včasih pripravila mama. Na koncu obvezno Fernetto, da pomaga
želodcu razgraditi nakopičeno hrano.
Za sosednjimi mizami sem opazila
(se precej dobro vidi, kaj jedo sosedje, ker so mize res blizu) ocvrte
kalamare, ribo na žaru, škampe, še druge kombinacije testenin,…
(zadnji obisk oktober 2022)
http://www.lanuovaspezia.com/index.htm
