Konoba Veli Jože

Rovinj, Sv. Križa 1
(konoba)

V prostorih te konobe sem bila še v socialističnih časih, ko je notri bila še vinska klet. Mislim, da je na vratih pisalo samo "VINO". Prav tako, kot je napisano. Z velikimi tiskanimi črkami, nagnjenimi nekoliko postrani. Mimo tega lokala smo hodili že v tinejdžerskih časih. Takrat ne vanj, ker nas vino pač ni zanimalo. Zanimal nas je lokal, nekaj minut hoje proti Fumi (op. cerkev svete Evfemije), pod katero je bil v utrdbi takrat sloviti Monte bar. Kjer smo ob steklenici kokakole plesali na "No women no cry", "If you leave me now", "Hotel California",.. ob akordih slednjega se pravzaprav vedno spomnim vhoda v ta bar, ne vem točno zakaj. Morda je imel "mirrors on the ceiling". Mimo tega bara se pride prav do cerkvenih stopnic, kjer smo v tistih časih opazovali sončni zahod in v kasnejših urah sedeli v družbi in ob brenkanju kitare domačina prepevali "I'm sailing" in "Blowing in the wind". Odsev lune v valovih globoko spodaj in nekoliko oblačno obzorje osvetljeno z neba. Preko ramen nam je vel lahen vetrič, tako da smo si morali ogrniti z jopico ali pa se stisniti k najbližjemu sosedu. Sploh smo po nočnem Rovinju veliko prehodili. Nočni odmevi korakov in našega živahnega žuborenja. Po zlizanih, rahlo na okroglo izbočenih kamnih tisočletnega tlaka med hišami tesno skupaj. Rovinj, najlepše mesto na Jadranu. Morda zaradi moči mladostnih čustev, solz v očeh ob vsakokratnem odhodu po slovesu od prijateljev po čudovitem poletju, zaradi kreativnega zagona, ki je tlel v nas. Morda zaradi majhnih zgodb, ki smo si jih ustvarili sami. Borik. Se opravičujem, sem odtavala daleč stran od naše konobe, ki je že na začetku poti proti Fumi, ki po levi obkroži mestni polotok. Kmalu po pomolu, od koder smo z nočno ladjo s steklenico prošeka potovali na Crveni otok. Spet me je zaneslo. Rovinj je pač poln spominov in moje nostalgije.

V sodobnega Velikega Jožeta sem pravzaprav prvič prišla pred kakšnim letom, ko smo bili v Rovinju na strokovni ekskurziji z meni dragim društvom. Zunaj nekaj klopi in dolgih miz s preprostimi belimi prti in svečkami, notri bogato okrašen interjer z raznimi ribiškimi pripomočki, starinami, knjigami, slikami. Skratka ambient ene konobe. Takrat smo predse dobili že prednaročen meni, a kljub temu me je očaral. Vse je bilo dobro. Posebej pa še lep kos ribjega fileja, izrezanega iz večje bele ribe. Se ne spomnim katera je že bila. Obisk v konobi sva večkrat ponovila v privatni režiji in nikoli nisva bila razočarana. Še najbolj pa je očarljivo sedeti zunaj na klopeh, na tesni rovinjski ulici, izven sezone, ko je že malo hladneje, zapiha kakšna sapica in mimo hodijo bolj posezonski obiskovalci Rovinja. Morske dobrote so vedno bile sveže. Absolutno morate poskusiti dagnje na buzari. Belo ribo sem že omenila, tu pa so bili odlični tudi prženi lignji (ki jih običajno ne jem, raje izberem kaj drugega). Na koncu ne smete izpustiti tiramisuja. Doslej najboljši tu in v Primorki.

Ob predzadnjem obisku od ribe niso imeli drugega, kot gojenih porcijskih brancinov. Točka v minus. So pa bile školjke in jadranski lignji spet odlični. In tiramisu tudi.

Ob zadnjem obisku so bili lignji odlični. Razen tatarske omake. Tiramisu je pa tokrat razočaral. Torej je zaenkrat Primorka zmagovalka tiramisuja.

Dodano 2016: Primorka na jedilniku nima več tiramisuja. Torej je Veli Jože trenutni zmagovalec. Sem ga poskusila in še vedno je v vrhu.

Ponovno 2021: Za predjed je bil dober carpaccio od sardona, pravzaprav je šlo za marinirane sardone. Tudi bakalar je bil zelo dober. Jakobova kapica je morda vsebovala preveč maščobe od sira. Škampe na buzari smo jedli že boljše. Brancin na žaru je bil dober. Razočaral pa me je tiramisu, ki je bil do tega obiska prvi na lestvici med lokali, ki sem jih obiskala. Bil je presuh in brez običajnega presežnega okusa.

Zaradi obiska v 2022 sem umaknila oceno "priporočam". Ponudili so svežega kovača po zvišani ceni 500 kun za belo ribo. Kovač je bil očitno zamrznjen, med strežbo je bil še surov na sredini. In še dolgo smo čakali, da so ga dopekli. Brez opravičila je bilo. Tiramisu ni več, kar je bil.

2024 dodajam spet oceno "priporočam". Ker je to ena izmed redkih bolj natur konob v Rovinju. Tudi ni bilo napak, vse je bilo v redu. Tudi na pocovidne cene na Hrvaškem smo se že navadili:)

(zadnji obisk junija 2024)

http://velijoze.net/vj.html