Skaručna

(zares domača gostilna, zelo priporočam)

Danes sem videla članek v mestnem magazinu in sem ugotovila, da je skoraj nujno, da napišem nekaj še o tej brkati gostilni. Da ne bom delala krivice bratu (Slavku), ki vodi družinsko, prej očetovo gostilno, tik ob cesti. V enem izmed prejšnjih blogov sem namreč že opisala svoj naključni obisk v klubu gurmanov, ki ga vodi njegov brat (Marko).

Dobre hrane in pojedin v gostilni se spomnim še iz časov, ko jo je vodil brkati Slavko Žagar (oče). Najprej nisem začela s pojedinami. V gostilni sem se večkrat ustavila s hčerama, ko smo se vračale s smučanja na Krvavcu. V tistih časih so našli tudi prostor za naključne obiskovalce, kaj pa se je lahko pojedlo tudi po naročilu.

V dandanašnjih časih, se obiskovalec odloči le za velikost obroka in se prepusti vodstvu šefa. Najbolje je s pripravami na obisk začeti že kakšen dan prej in uživati nekoliko lažjo hrano. V to gostilno nikakor ne smeš niti malo sit ali pa naveličan hrane od preobjedanj prejšnjih dni. Skratka moraš biti pripravljen. Tudi psihično na veliko različnih jedi, ki jih je vsekakor treba poskusiti. Zelo nevarno je tudi, če se že pri prvih hodih pustiš voditi svojim skušnjavam in poješ preveč. Sicer se je brzdati pri hrani, ki je postavljena predte, zelo težko, a kjer je volja, tam je pot. Pot naprej v naslednje dobrote.

Kaj prihaja na mizo? Izbrane jedi slovenske domače kuhinje s polnim okusom. Spomnim se neke domače slanine s čebulo in bučnim oljem. Kar nisem je mogla nehati jesti. In žolce, čeprav je običajno ne jem. Kuhanega govejega jezika in hrena. Več vrst juh, od katerih je treba poskusiti vse. Bog ne daj, da si jih prevečkrat nalijete na krožnike. Jejte preudarno, kajti potem šele pride pravo. Tako dobre, v krušni peči spečene polente z okusom po dimu, še nisem jedla. Za eno izmed glavnih jedi običajno dobite na mizo volovsko kračo z vanjo zapičenim ogromnim mesarskim nožem. Prinese jo Slavc z nevarno bleščečimi očmi tako, da se za hip ustrašite kombinacije noža in bleščave v očeh. Res težko naštejem, kaj vse hodi na mizo. A kot sladkojedka se gotovo spomnim štrudlov in štrukljev. Poleg vsega je domač kruh, med vsakim hodom pa se novi jedi naredi prostor z domačim šnopčkom. Od časa do časa pa pokramljaš s prijaznim brkatim lastnikom, ki se usede k mizi in pove kakšno močno.  To uživanje traja običajno več ur, zato si vzemite dovolj časa. Iz gostilne ne gremo torej samo s polnimi želodci, temveč tudi zelo veseli. Dobro je, da se pred tole prehransko orgijo domenite, kako boste prišli domov. Za šankom, poleg poslovilnega žganja dobite tudi »vizitko« (nekaj domačega za domov).

Tudi ambient je pravi za tovrstno dogodivščino. Gostilniška izba. Polno domačih in nekaterih nekoliko posebnih artiklov, ki nehote privabljajo pogled. Izbrana retro glasba. Samozavestni in prijetni gostitelji.

(zadnji obisk 2011)

http://skarucna.si/sl/

Astarea

Brtonigla
(konoba z morsko hrano, zelo priporočam)

V enem izmed prejšnjih Nedel je bil objavljen članek o drugi, bolj fini restavraciji v istem kraju, ki ima po vseh ocenjevanjih veliko zvezdic in točk. Astarea, kamor najraje zavijemo mi, kadar smo v tistih koncih, pa je bila omenjena kot gostilna z najboljšo črno rižoto. No, meni je precej bliže ta zadnja imenovana, ker imam raje bolj natur hrano z več intrinzičnega okusa.

Ambient, tako notranji kot zunanji, je prijetno domač. V hiši je v glavnem prostoru velik kamin, kjer je žar stalno pripravljen za peko na gradeli ali pa u črpnji. Iz žara veje prijeten vonj, ki dela vzdušje še bolj domače. Za hišo so se v zadnjem letu potrudili in uredili zunanji prostor, del pod streho in del za hišo. Skratka trudijo se, da napredujejo.

Gostoljubje se začne, ko se lastnik usede z gosti za mizo in se pogovori o naročilu. Vedno se izplača prepustiti njegovim nasvetom. Za začetek kakšen bakala ali pa sardoni. Včasih hobotnica. Izjemne so rižote, posebej črna. Ribo spečejo na gradeli, tako kot treba. Ravno prav. Ribo dobro pripravijo tudi v pečici ali pod čripnjo. S pečenim krompirčkom. Za posladek dobite imeniten štrudl. In na koncu poleg makjata poskusite še njihovo žganje. V Istri skoraj ne morete mimo biske.

Ob obisku januarja 2020. Zelo dobre predjedi (gamberi, hobotnica v solati, bakala, slani in manirinai inčuni, domače olive), odlična črna rižota, odlična orada na žaru. Dober tiramisu in sorbeto. Takrat je bilo zadnjič, da nas je še postregel legendarni lastnik.

Oktobra 2022 smo obiskali gostilno prvič po dveh letih in pol. Gostilna funkcionira še vedno enako, le da se za mizo z gosti usede sin prejšnjega lastnika. Še vedno odlična hrana. Za predjed marinirani in slani inčuni, bakala in popečen kruh. Za vmesno jed še vedno odlična črna riža. Za glavno jed bela riba na žaru z ohrovtom in krompirjem. Za sladico odličen štrudelj in še bolj odličen tiramisu. Tako kot mora biti.

(zadnji obisk oktober 2022)

http://www.konoba-astarea-brtonigla.com/

Sonja

Izola
(ribji bife, zelo priporočam)

K Sonji smo zahajali že v časih, ko je imela bife v Kortah. Že od takrat ostaja zvesta svoji tradiciji, sveže morske dobrote in istrska kuhinja za tiste, ki niso riboljubci. Na (ne več tako novi) lokaciji pri Simonovem zalivu imajo majhen družinski bife, z enim prostorom v hiši, enim na verandi in prijetnim vrtom pod gosto senco, mislim, da glicinije (bom še enkrat pogledala in popravila, če gre za kakšno drugo vrsto popenjalke). Zelo prijeten bifejski primorski ambient. In še bolj prijetna Sonjina družina (mož in sin), ki strežeta (Sonja je zadnje čase v kuhinji). Pravzaprav je po mojem občutku v zadnjem času gostilno prevzel kar sin.

Če začnemo pri ribji juhi. V njej plava velik kos bele ribe in kakšen škamp, tako da, če si želiš kaj lahkega in nisi pretirano lačen, lahko že juha zadosti tvoji potrebi po obroku. Potem klapavice (hrv. pedoči) v buzari (ta svetli, zeleni). Ali pa škampi na buzari (ta rdeča omaka). Bel primorski kruh je vedno svež. Zelo velikokrat se ne moremo upreti temu, da ne bi naročili škampov na pašti (domači široki rezanci). Prinesejo ti jih na gorilniku, tako, da se jih lahko lotiš počasi, z užitkom. Omaka pri tej pašti je nekaj božanskega. Tudi belo ribo naredijo odlično. Tisti, ki imate radi solato, si jo kar naročite. V veliki skledi dobite namešane vrste po lastni izbiri. Začinite si sami - z oljčnim oljem in balzamikom. K tej morski hrani gre odlično njihova domača malvazija. Mene vedno premami morska hrana, zato še nisem naročila kaj drugega. Sem pa videla kakšne Italijane za sosednjo mizo, ko so naročali njoke z divjačinskim golažem. In sem tudi videla, da so pomazali krožnik. Za sladico običajno naročim krostato in ob njej makjato. Potem pa prinesejo še kakšno domače žganje (una grappa dopo).

Sonja še nikoli ni razočarala, zato se vedno vračamo v Sansimon.

***
Sva se danes spet vrnila tja. Šla sva samo na popoldansko malico, na ene pedoče in krostato (jaz) in bila zelo prijetno presenečena. Najprej, ker sva stopila v nekoliko prenovljen ambient. Slepa okna med verando in notranjo sobo so prebili in zelo okusno obdali z avtohtonim kamnom. Poleg tega so nove tudi okusno izbrane zavese in prti na mizi. Papirnati servieti se podajo zraven. Poleg tega na mizi stojijo privlačni cvetlični aranžmajčki. In tudi sin, ki sprejema goste ima nov imidž. Skratka vizualno je vse kar se je zgodilo zadetek v polno. Tudi obogatena kulinarična ponudba je prijetno presenečenje. Poleg klasike še sipin golaž s popečeno polento, domači tortelini z radičem (upam, da sem si prav zapomnila), sveže pečen domač kruh (bil je še topel) in pa čokoladna torta. Ker sva se danes namenila prav na pedoče in krostato, novitet še nisva poskusila. Imava pa razlog za skorajšnjo vrnitev.
***
Po skorajšnji vrnitvi poskusila še sipin golaž s popečeno polento. Odličen morski okus na rdeče. Tortelini, pravzaprav ravioli, so po moje polnjeni s skuto in radičem. Omaka je radičeva, mislim pa, da je imela notri tudi kanček balzamičnega okusa. Po vrhu tanke rezine parmezana. Izbran okus. In na koncu nisem mogla mimo čokoladne torte. Bila je tista topla, ki se kar topi v ustih, s kepico burbonskega vaniljinega sladoleda. Res pika na i.

Ponovno 2021.Meni je še vedno najboljša v Izoli.

2023. Še vedno izjemni škampi z buzaro in pedoči na belo. Tudi sardele v šavorju za predjed so bile odlične.

(zadnji obisk junij 2023)

https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g608962-d1020042-Reviews-Gostilna_Sonja-Izola_Slovenian_Istria_Slovenian_Littoral_Region.html

Rajh

Bakovci

(boljša domača gostilna, zelo priporočam)

Že dolgo nisem bila pri Rajhu, ampak si skoraj upam dati roko v ogenj, da je še vedno na vrhu. Kadarkoli sem tam okušala njihove dobrote, je bila hrana odlična. Spominjam se kolin, klobasic z raznovrstnim polnilom z bujto repo. Pa odličnega golaža. Najbolj pa me je očaral njihov paprikaš. Če me spomin ne vara, je bil serviran s širokimi rezanci. Da o vseh ostalih dobrotah, ki so osnovane na prekmurskih domačih sestavinah, tudi buči, sploh ne govorim. Ajdov kruh z orehi. Skuta z bučnimi semeni in bučnim oljem. Račja pašteta. Domača slanina. Za sladico prekmurska gibanica ali pa domači retaš. Ne vem, če je bil pri njih tudi kvašeni, ampak to sploh ni pomembno. Karkoli priroma na mizo je odlično.

Ambient je ravno pravšnji za takšno gostilno. Poleti lahko sedite zunaj, pred gostilno v bakovškem vzdušju. Gostitelji ponudijo tudi kaj posebnega. Nekoč so prodajali v razne ovoje oblečena bučna semena. Izborno.

(zadnji obisk 2009)

http://www.rajh.si/

Sončna hiša

Banovci

(dizajnerske sobe z zajtrkom in wellnessom, zelo priporočam)

Kot ste najbrž že ugotovili, to ni gostilna. Je hiša z nekaj dvoposteljnimi sobami in eno družinsko. In odličnim zajtrkom v prijetnem ambientu, ki se staplja z vrtom. Je pa dobro izhodišče za vse okoliške gostilne na tej in oni strani Mure. Pomurje je regija z veliko koncentracijo dobrih gostiln, tako da ob vikend obisku težko obiščeš vse. Gotovo je treba na specialitete one strani Mϋre, v Rajha v Bakovcih, K Rotundi v Selo, v Bϋkeš Čardo v Dolgovaške gorice pri Lendavi, v Prekmursko ižo v Ižakovce ali pa k Erđavcu v Sebeborce. Pa seveda še kam, naj mi vsi prekmurski odlični gostilničarji oprostijo, ker jih nisem omenila. Na tej, prleški strani Mure pa na bograč v Gostilno Zorko v Borece ali pa v Taverno v Ljutomerskih goricah na prleške posebnosti in seveda vino iz tega okoliša.

Malce me je zaneslo h kulinarični ponudbi, naj se vrnem nazaj k Sončni hiši. Vodi jo zelo gostoljuben mlad par in njihov dotik se opazi na vsakem koraku. V vsaki podrobnosti. Pozorno skrbita za hišo in goste. Sobe so izjemno prijetne za bivanje, posebej tiste v pritličju, ki se odpirajo naravnost na mursko ravnico, v daljavi pa je viden obris gozdov, ki obdajajo Muro in njene okljuke.

Po kulinaričnih užitkih si lahko privoščite vožnjo s kolesom po obeh straneh Mure. Na tej strani ne pozabite v Veržej in njegov mlin, na oni pa na otok Ljubezni. Kolesa dobite v posodo v gostoljubni hiši kjer bivate. Meni se je dogodilo, da sem pomotoma odpeljala kolo od snažilke. Dekle v recepciji nama je dejalo, da lahko sama izbereva kolesa, verjetno pa ni vedela, da je bilo v bližini prislonjeno tudi omenjeno kolo. Po višini in ostalih tehničnih komponentah mi je najbolj ustrezalo. Še dobro, da je bila snažilka ves dan zaposlena in kolesa ni pogrešila. S kolesi se lahko odpravite tudi na ogled bolj oddaljenih znamenitosti Prekmurja. Zdravilno Bukovniško jezero, Ženavlje, od boga pozabljena vas, kamor je v letu rojstva mojih staršev pristal balon, Plečnikova cerkev v Bogojini, romanska Rotunda v Selu, Plavajoči mlin na Muri, Vučja gomila, ki jo opisuje tudi Bogdan Novak v svoji sagi in Grad Goričko, kamor je veliko navdušenosti in dela vložila moja sošolka (ne samo tja, v celo Prekmurje). Sobota, v kateri se dogaja Lainščkov roman. In vse vasi v Prekmurju, Beltinci, Filovci, Prosenjakovci, Fasadovci.

Druga oblika sprostitve po najedanju in športu pa je wellness. Finska savna, jacuzzi in masaža po vaši izbiri.

Slovenci vse preveč hlastamo po tujih krajih na drugih koncih sveta, domovino pa premalo poznamo. Pojdite k Mϋri. 

(Zadnji obisk 2009. Upam le, da medtem ponudba in oskrba nista bili preveč spremenjeni. Na spletni strani namreč objavljajo neke specifične pakete. Res pa je, da je bilo tudi takrat tam opaziti predvsem pare.)

http://www.soncna-hisa.si/