Alavija

Silba
(dalmatinska konoba, priporočam)
Ko sem na kuharskem delu pisala o tuninem steaku, sem se nostalgično spomnila poletij na Silbi. In gurmanskih užitkov, povezanih z njimi. Alavija (mislim, da je to v starem silbanskem narečju nekaj takšnega, kot pozdrav, s katerim so tistim, ki so odhajali na pot na morje, zaželeli srečno pot), je konoba locirana pri pomolu na drugi strani Silbe, kot včeraj opisana konoba Mul. Na Žaliču, na zahodni strani, tam kjer pristajajo trajekti. To je točka, kjer se poleti poleti nekajkrat na dan dogaja vrvež vkrcanja in izkrcanja, natovarjanja in iztovarjanja, čakanja s kovčki, pozdravljanja, objemanja, iskanja ladje na obzorju. In tam, tik ob obali, takoj za prodnato plažo in senco tamarisk, je dvignjena, v gornjem nadstropju na morje odprta terasa. Zakrita z rogozo, opremljena v dalmatinskem stilu, z lesenimi klopmi, modro belo kockastimi prti in odprtim kaminom, kjer se pečejo ribe. Pogled uhaja na razgled, ki se odpira na pomol, valovanje morja, modrino neba in Premudo, bližnji otok na obzorju. Ponoči pa na svetilnik in nočno nebo, šum morja pa daje slutiti globoko modrino. 

Prijazna in domača postrežba. In dobra hrana. Že omenjen tunin steak, sveža jadranska riba na žaru, če se naročiš vnaprej, tudi izpod peke. Črna riža. Imajo tudi dalmatinske mesne jedi, njoke ali pa testenine z nekakšnim golažem (paštičada). Zelo dobro, če si seveda zaželimo kakšen break med ribjo hrano. In dobro domače vino iz Silbe.

Ob obisku 2013je bilo moč dobiti tudi domače olivno olje, letos pa smo na rustikalni polički, kjer ponujajo domače proizvode, ugledali domače marmelade.

(zadnji obisk avgusta 2015)

https://www.facebook.com/konobaalavija/