Šepulje
(kraška kuhinja za v restavracijo, zelo priporočam)
Prvič sem bila tam na poroki moje sestrične. Kraška domačija objema s kamnom tlakovano dvorišče, nekaj dreves, vinska trta, kamnita miza, vodnjak, balkon ob dveh stranicah hiš ob notranjem dvorišču (mogoče me bo soimenjakinja, ki se ukvarja s tipologijo slovenske arhitekture v kakšnem izrazu popravila). Na tem dvorišču so razporejene ravno prav lično pripravljene mize. Dvorišče je pravi ambient za sprostitev in gurmanska doživetja. Lahko prideš tja po napornih nakupih v Ikei, samo na narezek pršuta, malo terana (preveč ne, ker voziš) in na en domač štrudl. Za štrudl mi je gospodinja Vera enkrat izdala, da ga dela iz listnatega testa, notri pa je bilo bogato polnilo iz breskev in jabolk. Sanjsko. Za teran pa je simpatičen natakar povedal, da je to pravo vino. Da je merlot bojda samo spran teran, ki ga imajo v Vipavski dolini. Ali pa, če prideš tja s hčerjo, ki si jo pobral na beneškem letališču. Po naporni vožnji v zahajajoče sonce in nazaj v modro nebo z luno tam nekje desni nad Jadranom. Imajo nekaj izbranih kombinacij omak za njoke. Nikoli ne bom pozabila tiste z žajbljem in orehi. Škoda, da na spletni strani nimajo več jedilnika, da bi se spomnila še kakšne. Se pa spomnim, da mi je gospa Vera povedala, da njoke delajo na sveže. Da imajo vedno pri roki nekaj skuhanega zmečkanega krompirja. Sicer pa je jedilnik kraških okusov. Nikoli ne bom pozabila konca tedna, ki sva ga tam preživela. V domačni, s starejšim pohištvom opremljeni ravno prav udobni sobi. Dve noči, tako, da je bil zaokrožen vikend na Krasu. Z bogatim zajtrkom, za katerega se je gospa Vera poleg vsega potrudila, da je priskrbela sveže jutranje pecivo. In pečena jajčka s pršutom. In vse ostalo kar k zajtrku spada. En zajtrk na dvorišču, v ščebetajočem jutranjem soncu, en zajtrk ob oknu na dvorišče (bilo je slabo vreme). Čudoviti sprehodi po okolici. Šepulje, Utovlje, Dobravlje, Avber, Tomaj. Šla sva peš, v spomladanskem soncu med vinogradi, po gozdu, skozi vasi. Če bi imela kolesa, bi lahko svoj domet še precej razširila. Na balkonu s pogledom na notranje dvorišče sem brala Čaj s kraljico. In opazovala dogajanje na dvorišču. Pogrinjanje miz, rahel žvenket pribora, žuborenje gostov. Doživetje v vsakem primeru. Za ves vikend ali pa samo na malico, na pršut.
(kraška kuhinja za v restavracijo, zelo priporočam)
Prvič sem bila tam na poroki moje sestrične. Kraška domačija objema s kamnom tlakovano dvorišče, nekaj dreves, vinska trta, kamnita miza, vodnjak, balkon ob dveh stranicah hiš ob notranjem dvorišču (mogoče me bo soimenjakinja, ki se ukvarja s tipologijo slovenske arhitekture v kakšnem izrazu popravila). Na tem dvorišču so razporejene ravno prav lično pripravljene mize. Dvorišče je pravi ambient za sprostitev in gurmanska doživetja. Lahko prideš tja po napornih nakupih v Ikei, samo na narezek pršuta, malo terana (preveč ne, ker voziš) in na en domač štrudl. Za štrudl mi je gospodinja Vera enkrat izdala, da ga dela iz listnatega testa, notri pa je bilo bogato polnilo iz breskev in jabolk. Sanjsko. Za teran pa je simpatičen natakar povedal, da je to pravo vino. Da je merlot bojda samo spran teran, ki ga imajo v Vipavski dolini. Ali pa, če prideš tja s hčerjo, ki si jo pobral na beneškem letališču. Po naporni vožnji v zahajajoče sonce in nazaj v modro nebo z luno tam nekje desni nad Jadranom. Imajo nekaj izbranih kombinacij omak za njoke. Nikoli ne bom pozabila tiste z žajbljem in orehi. Škoda, da na spletni strani nimajo več jedilnika, da bi se spomnila še kakšne. Se pa spomnim, da mi je gospa Vera povedala, da njoke delajo na sveže. Da imajo vedno pri roki nekaj skuhanega zmečkanega krompirja. Sicer pa je jedilnik kraških okusov. Nikoli ne bom pozabila konca tedna, ki sva ga tam preživela. V domačni, s starejšim pohištvom opremljeni ravno prav udobni sobi. Dve noči, tako, da je bil zaokrožen vikend na Krasu. Z bogatim zajtrkom, za katerega se je gospa Vera poleg vsega potrudila, da je priskrbela sveže jutranje pecivo. In pečena jajčka s pršutom. In vse ostalo kar k zajtrku spada. En zajtrk na dvorišču, v ščebetajočem jutranjem soncu, en zajtrk ob oknu na dvorišče (bilo je slabo vreme). Čudoviti sprehodi po okolici. Šepulje, Utovlje, Dobravlje, Avber, Tomaj. Šla sva peš, v spomladanskem soncu med vinogradi, po gozdu, skozi vasi. Če bi imela kolesa, bi lahko svoj domet še precej razširila. Na balkonu s pogledom na notranje dvorišče sem brala Čaj s kraljico. In opazovala dogajanje na dvorišču. Pogrinjanje miz, rahel žvenket pribora, žuborenje gostov. Doživetje v vsakem primeru. Za ves vikend ali pa samo na malico, na pršut.
Če se prav spominjam, sem bila nazadnje tam enkrat lansko leto, ko sem starejšo hčer pripeljala iz Benetk. Pri pogledu na spletno stran sem ugotovila, da so jo še izboljšali, zatorej lahko z veliko gotovostjo ugibam, da je še vedno tako dobro in prijetno.
(zadnji obisk decembra 2019)
http://www.sajna.si/index.php/sl/
(zadnji obisk decembra 2019)
http://www.sajna.si/index.php/sl/
Ni komentarjev:
Objavite komentar