Bistro Zvezda

že zaprto

Ljubljana, Kongresni trg (bistro, priporočam)

V prostorih, kjer je bila včasih »naša trgovina«, klasična trgovina z živili še v času socializma, kjer so za pultom stregle prodajalke domačih obrazov. In kasneje Stefanel, še kasneje Bata. Vmes pa morda Kefo ali nekaj takšnega. Skratka na Kongresnem trgu, kjer so v novi družbenoekonomski ureditvi in v času najlepšega mesta na svetu, našli prostor tudi dobri gostinski lokali. Tako tudi Bistro Zvezda, ki je izrastel iz sosednje slaščičarne. »Našo trgovino« so uredili v prijeten ambient, poln prijetnih vizualnih informacij, ki pričarajo primerno vzdušje za uživanje hrane in kramljanje ob tem. Prijetno je za kosilo in prijetno zvečer v družbi prijateljev. Za kosilo lahko izbiramo med nekaj glavnimi jedmi (vse so zelo vabljive in okusne) s solato in na koncu sladico. Oni dan je bil na jedilniku tudi pečen losos, položen na ratatuille in pečen krompirček. Solata je bila sveža, mešanica več zelenih in radiča. Na mizo prinesejo nenarejeno, poleg pa boljša olja in isteničev balzamični kis. Za sladico je bila neka izjemna rezina, katere sestavine težko opišem. Postrežba – ravno prav prijazna, torej prijetna.
Meniji za kosilo so postali najdražji v mestu.

Bistroja Zvezda ni več.

(zadnji obisk februar 2015)

http://www.zvezdaljubljana.si/

TaBar

Ljubljana, na Ribjem trgu (moderni tapas bar)

To je še mlad bar s tapasi, sicer ne nujno španskimi. Nekateri imajo tudi slovenski navdih, nekateri malce internacionalnega, a so skrbno izbrani – takšni za hladno ali toplo predjed, mesno ali ribjo glavno jed in prilogo. Vse kar smo naročili, je bilo izjemno okusno. Kot hladne tapas so bile na mizi na mizi krema albuminske kraške skute, narezan pršut, sardoni na šavor, nežno začinjen goveji tartar, Kot topli pa chorizo na belem fižolu, mesne kroglice s paradižnikovo omakco, mini pečenice, pečen jelen z grobo piransko soljo, jagenjček na kremi iz zelene, ocvrt goveji rep v paprični omakci, pražene bučke (mislim, da v koruzni oblekici), krompirček iz pečice, pečena čebula z jabolčno redukcijo, pečena gosja jetra na korenčkovem pireju, morda še kaj. Vsega ravno prav. Lahko bi se lotili tudi morskega izbora, a tokrat smo se odločili bolj za mesno. In na koncu izjemne sladice v posebnih kombinacijah. Najbolj me je očarala koromačeva kremna rezina.

Ambient je bolj mestno asketski, a prijeten. Morda škoda, da tega novega bara še ni spoznalo več ljudi. V času kosila sta bili namreč zasedeni dve mizi. Morda je bil kriv tudi dan mokrega snega in plundre, ko so ljudje raje pojedli doma (op. pri zadnjem obisku je bilo ljudi več, predvsem penzionistov). Postrežba prijetna (edino dvakrat se je zgodilo isto, ko so dejali, da so mize v glavnem prostoru rezervirane, potem pa nikogar ni bilo - škoda, ker takoj izgubijo na iskrenosti).

Skratka, pojdite pogledat in poskusit!
Zadnje čase smo večkrat prišli na kosilo. Zelo dobra in raznolika hrana.

Ob zadnjem obisku sem ugotovila, da nimajo več posebej pripravljenih dnevnih kosil po ugodni ceni, ampak da menije za kosila pripravijo iz dnevne ponudbe. Cene so višje, čakala sem predolgo, glavna jed ni bila več vroča, le spremljajoči krompirček. Sicer je bilo okusno, razen morda sladice, ki bi lahko bolj razveselila brbončice.

(zadnji obisk julij 2018)

http://www.tabar.si/

Poli Ondine

Bričanci (poli Svetvinčenta) (zelo domača hrana, priporočam)

Poli po Istarsko pomeni pri. Torej pri Ondini, ali nekaj takšnega. Ob raziskovanju istrske kulinarike sva seveda enkrat zavila tudi v Bričance. Ob cesti Žminj Vodnjan pri Svetvinčentu sva ugledala tablo z vabilom v gostišče, pravzaprav agriturizam, kot se imenujejo sami. Tja greva, če si zaželiva kaj resnično domačega. Maneštro, istarske kobasice, ombolo, zelje. Meso pod peko (pod čripnjo) morate naročiti kakšen dan prej. Zraven prinesejo sveže pečen kruh. Že dvakrat se nama je zgodilo, da so šli prav po sveže pečen kruh v sosednjo hišo preko ceste, kjer ga pečejo, prav za naju. Enako se je zgodilo s štrudljem. Dehteč kvašen štrudelj, polnjen s slivami, je priromal na mizo naravnost iz peči. Ambient je bolj za avtobusne družbe, čeprav na koncu najdete tudi kamin, v katerem preko zime vsak dan prasketa ogenj. Tudi gospod lastnik, ki postreže, je nekaj posebnega. Brez njega gostilna ne bi bila, to kar je. Vedno se da kakšno rečt z njim, o kužkih, ki te pozdravijo že na parkirišču in pospremijo do vrat, o lepem dnevu, pa tudi o tegobah s sosedi. Poli Ondine je torej posebno doživetje, ki ga je vsekakor treba poskusiti, če se mudite tam okrog Bričancev.

Gornji zapis je bil izpred nekaj let, medtem je gospoda lastnika zamenjal njegov zet, kuha pa še vedno ista mama. Maneštra in doma kruh sta odlična. Prav tako doma skuhani njoki in golaž. Samo s presežniki pa lahko pohvalim kvašen štrudl, tokrat je na mizo priromal polnjen z jabolki, hruškami slivami in breskvami. Mešan skratka. Izjemno.

Ob zadnjem obisku. Konoba očitno dobro deluje, saj je odprta tudi v marcu. Še vedno se držijo tradicionalnega domačega istrskega jedilnika. Maneštra, razne pašte (njoki, pljukanci, fuži) z boškarinom, kokošjim golažem, šparglji, pršutom, tartufi... In klobasice, ombolo. Doma spečen odličen kruh in še vedno odlična štrudla s kvašenim testom. Zelo prijazna postrežba.

Ob zadnjem obisku sva poskusila odličnega jagenjčka s krompirjem izpod peke in fuže z boškarinom. Zraven sveže pripravljena solata, ravno prav začinjena. Vse je bilo odlično, tudi palačinke s slivovo marmelado, katerih rob je hrustljal, kar je dokaz, da so bile sveže spečene. Tudi kavica je bila super.

(zadnji obisk april 2026)

http://opg-ondina.weebly.com/

Janežič

Pšata (Nedeljska gostilna, priporočam)

Saj ne gre za gostilno, ki je namenjena samo nedeljam, a mi običajno zaidemo tja v tem dnevu tedna. Tudi ne morem zapisati, da je to domača gostilna, kot denimo Gostilna grad ali pa Burica, ker so tu bolj na fino pripravljene mize, pa tudi gostje prihajajo pražnje oblečeni. Moški v kravatah, gospe v petkah, oprijetih krilcih in belih bluzicah z naborki. Običajno na kakšna družinska slavja. Mi smo tja (nekoliko bolj športno oblečeni) zašli po neuspelih poskusih v dveh gostilnah in na srečo je bila za uro in pol na voljo še ena miza. Nauk iz tega je bil (tega bi se lahko vendarle že kdaj naučili), da je ob nedeljah ob enih treba prostor v nedeljski gostilni vendarle rezervirati vnaprej. Se nam je kdaj že zgodilo, da smo se na koncu odpeljali domov in si naredili umešana jajčka.

Ob naročilu smo ujeli še zadnjo kračo (za sosednjo mizo je niso več dobili), sicer pa so od glavnih jedi imeli v akciji pohanega piščanca, na mize v bližini pa so nosili debele biftke in druge mesne dobrote. Od juh so imeli gobovo, bučno in seveda govejo z različnimi zakuhami. Krača je bila odlična – z zapečeno skorjico in sočno notranjostjo. Poleg smo naročili restan krompir, mimo pa so nosili vabljivo pečen pomfri. Solatni izbor je bil širok, začinijo pa jih z vrsto olja po izboru. Po slabših izkušnjah s sladicami (v drugih gostilnah) v zadnjem času so me očarali s čokoladno torto (rekli so ji Sacher, verjetno je bilo res podobno testo) in domačo gibanico, podobno prekmurski. Oboje res odlično. Žal ni bilo več prostora za slivov štrudelj, ki je tudi sladica po moji meri. Sicer pa so na jedilniku imeli še orehovo rezino, ki je tokrat ni bilo tudi v naravi. Gotovo se še vrnemo na kračo ali pa poskusit kako spečejo biftek. In na preostale sladice.

(zadnji obisk julij 2014)

http://www.gostilna-janezic.si/

Krištof

Predoslje (domača hrana visoke kuhinje, zelo priporočam)

Če si zaželite prijetnega domačnega vzdušja in hrane za pretanjene okuse, se kar odpravite v Predoslje. Takoj, ko boste vstopili v gostilno, vas bo obdalo eterično vzdušje ambienta, gostitelja in prijetnih vonjav, ki se širijo po hiši. V notranjosti je opaziti, da ne gre za navadno gostilno, da je vse skrbno izbrano in pripravljeno z veliko pozornosti. Tako je tudi pri hrani, začenši že pri meniju, ki se spreminja v letnih časih in dopolnjuje z ustvarjalnimi kulinaričnimi domislicami gostitelja. Vsakdo se lahko poistoveti z jedjo po svojem okusu. Skrbno pripravljene ribe, meso, bio in tudi veganske jedi. Tudi sladice niso kar tako. Vedno kaj bolj čokoladnega in kaj s sadnimi sestavinami. Zelo priporočam.

(zadnji obisk 2011)

http://www.gostilnakristof.si/STRANI/o_gostilni.html