(Momjan, istrska konoba na višji ravni, zelo
priporočam)
Že nekaj časa sem iskala priložnost, da zaidem v
tole konobo, ki je med najbolje ocenjenimi gostišči v hrvaški Istri. Poleg tega
sem o njej slišala tudi že dober glas, dodaten razlog za obisk pa je bil tudi,
da si ogledam Momjan, mesto Fige. Priložnost je pripeljal zaostreni šengenski
režim, ki nas je spodbudil k raziskovanju vzporednih mejnih prehodov in
odkrivanju čudovitih visokih krajin Čičarije in zaledne Istre.
Konoba je pravzaprav v zaselku Most pod Momjanom in
prav zraven priznanega vinarja Kozlovića. Že prihod v gostišče je bil
spodbuden, domača gostiteljica v predpasniku in natikačih me je nagovorila v
slovenščini - verjetno so videli registracijo na vozilu in jo zadolžili zame.
Postrežba je bila izjemno prijetna, gospa mi je takoj ponudila najboljšo
kombinacijo zame. K pogrinjku so prinesli popečene kruhke s sirom z naribanimi
tartufi. Nato so sledili odlični njoki z boškarinom in domača zelenolistna
solata. Kaj več nisem zmogla, na jedilniku pa najdete vsakovrstne istrske jedi,
od pršuta in sira, karpača, preko raznih pašt, pa do mesa, spečenega na gradeli
v kaminu domače izbe. Imajo tudi dober izbor sladic, žal sem bila presita za
jabolčno slivov štrudelj, ki bi bil sicer moja prva izbira, pa sem se odločila
za nekoliko lažji tiramisu, ki je bil odličen. Edina škoda je, da so desert
servirali na nekoliko preveč izumetničeno okrašenem krožniku. Jaz sem pristaš bolj po domače postrežene hrane, tako kot so to storili z golažem in solato – v belih
keramičnih posodah. Zahvaljujoč gospodinji sem zraven obroka spila kozarec
odlične domače Kozlovičeve malvazije. Želela sem namreč naročiti kar vodo, pa
me je postavila pred dejstvo, da je kozarec domačega pač treba spiti. Ob
obilici hrane in zaradi dolgega postanka mi ni škodil, sem se pa odekla
štamperlu biske »na hišo« ob koncu. Poskusim prihodnjič, ko bom imela šoferja.
Skratka, vse je bilo »perfect«. Še pridem!
In kar hitro sem še prišla. Takoj ob naslednji
priložnosti, tokrat iz smeri Buj mimo pivovarne San Servolo, kjer bi kupila kakšen
sikspak njihovih odličnih pivc, ampak žal so bili vsi gostinci zasedeni z neko
skupino v stejkhausu in jih ni bilo videti naokoli. Saj res, pišem o ponovni
izkušnji v Starem podrumu, ki je bila tudi tokrat v vsem odlična, razen v tem,
da so pozabili prinesti starter, ki je sicer zaračunan v tako imenovanem
pogrinjku. Pljukanci s šparglji so bili izjemni. Res izjemni, ker niso
vsebovali samo špargljev, ampak sta bila v omaki tudi čemaž in koprive. Ramstek
je bil odličen, meso tako mehko kot je v nekaterih restavracijah, če se naroči
biftek. Krompir je bil restan. Za sladico na foteljčkih v senci Fige (Momjan!),
pa izjemen jabolčni štrudelj in tiramisu z borovnicami. Kavica in biska odlični.
(zadnji obisk
aprila 2022)
)
Ni komentarjev:
Objavite komentar